Morda res zgleda vse skupaj že malce evforično… ampak… še zadnjič Groove Armada v video obliki. Snemala sem z mojim malim fotoaparatom, zato je bil zvok pri zelo glasni glasbi obupen in potreben nadomestila. Kot sem že omenila v predzadnjem postu je bil ta koncert res špica in to je le vzorček tega za vse, ki vas tam ni bilo.
V stilu vseh ostalih sem dva dni nazaj začela razmišljat o top dogodkih iztekajočega leta. Bilo je pestro, o tem ni dvoma. Tako osebnostno, kot tudi profesionalno. Ker zadnje čase srednje profesionalno obiskujem koncerte, sem svoj pregled leta namenila predvsem temu. Kaj so trije top koncerti tega leta?
Najtežje je razmišljati o prvi polovici leta, ker se ta zdi že precej daleč. Pa vendar, na koncertu Yerba Buena 6.7. sem na RON strani zapisala, da bi bil skoraj dogodek leta. Če se osredotočim samo na koncert dobre travice, potem njih definitivno uvrstim v top tri koncerte tega leta. Spomine lahko obujate na RockOnNet strani.
Naslednji huuuud koncert se je zgodil v rešilni bilki Ljubljane. Yes, v mestu Metelkova! Gala hala je v goste povabila UK zasedbo Zion Train in ti so definitivno potrgal. Na ta presežek vas spomni članek na RON-u.
In še zadnji top tri koncert? Groove Armada! Londonski koncert, ki je navdušil ne le v izvrstni izvedbi zasedbe, temveč še z izjemno simpatično Brixtonsko dvorano.
Trije res hudi, energetični in viva pozitiva koncerti. Ni vedno najlažje izpostaviti najboljše, še posebno pri koncertih, ki dostikrat temeljijo tudi na osebni izkušnji, počutju in doživetju. Tako je bilo v tem letu tudi mnogo tistih, ki so bili super pa nekaj takih, ki to niso bili. Pa vaši top koncerti v tem letu?
Prilagam pa eno tipično koncertno fotko, ki je sicer iz zadnjega koncerta, ki sem ga videla letos, to so New York Ska Jazz Ensemble!
Tokrat sem moj novi objektiv poiskusla live… na koncertu v Škofji Loki. Fotke si lahko pogledate na RockOnNet-u!
Nedeljski koncert v Hali Tivoli je bilo prav možno preživeti tudi z otečenim in obolelim kolenom. Meni je bil všeč, ni bil pa razpaljotka. Več o tem, si lahko preberete na RockOnNet-u.
Yupiii! Preseljena sem!
Po bojih, marsikakšnem nakravžljanem živcu, stresu in vsem, kar spada pod ‘Stanovanje mora biti v treh tednih prazno!’ nam je uspelo. Novo stanovanje je še polno škatel in vizualno neurejeno, vendar je vse to poezija v primerjavi s tem, kar je šlo mimo.
Najprej H V A L A vsem fantom, ki ste priskočili na pomoč! Carji ste!! Pa hvala vsem puncam, k so vprašale, če je kej za pomagat!
Selitev je večkrat več, kot le fizičen premik. Najprej spoznanje kdo ti sploh stoji ob strani, nato radovedno oprezanje za sosedi in zanimivo spoznavanje mikrookolice. Potem pa še raznorazne ugotovitve o novem stanovanju…npr. pušča tuš. Urejanje sobe, urejanje kuhinje, dnevne sobe… in spomladi še vrta! 
Polno zaposlena, kljub rahli tresavosti, ki me obliva, ker sem brez interneta, sem izredno optimistična o novem stanovanju. Občutek je dober. In NE, ne bo novoletnega žura pri nas. K postu sem hotela objavit še zadnjo fotko, ki sem jo naredila v starem stanovanju, ampak je žal nimam tu. Včeraj ponoči sem tudi ugotovila, zakaj se ni dobro pozimi voziti s kolesom… Ker imam le letne gume! Ja, spodneslo me je v ovinku in sedaj moram s pohabljenim kolenom na Magnificov koncert. Ampak ja, vsaj lahko grem!
Ste tudi vi že ugotovili, kako se lahko nadvse prijazni najemodajalec obrne v nepredstavljivo grebatorsko žival, ki se hrani zgolj in izključno na evrih! Žile se napnejo, oči se rahlo izbuljijo in lasje gredo pokonci… Ja, to je lačni najemodajalec ob predaji varščine. Če kaj takega še niste doživeli, to le pomeni, da se še niste selili iz najemniškega stanovanja ali pa ste pri tem imeli skoraj neverjetno srečo. Blagor vam! Do sedaj sem že trikrat zapuščala najemniško stanovanje in VEDNO se je zgodilo enako. Ali dobrohotna ženica ali pa wanna have it all mladec … enako je. Po uspešnem sodelovanju tekom mojega podnajemniškega bivanja se le-to sprevrže v nočno moro. Vsak išče in hlepi po morebitnih napakah, ki bi pomenile, da lahko obdrži kak evro več.
Neverjetno, kako je ljudem težko vrniti varščino, nekaj kar sploh ni njihovo. Nekaj kar gnije v njihovi ‘denarnici’ (vsaj kar se zadeva mene) namesto, da bi položili/vezali na banko in potem dobili kak evro za beljenje od tam.
Sej ne vem ali je to vprašanje, pri kateremu se nasmejim do solz, ali pa se zamislim? Se mar danes potuje le za to, da se slika pred neko znamenitostjo? Ne glede na to kaj sploh je, samo zato ker je?
O tem, kam se je turizem razmahnil v zadnjih 10 letih, je najbrž napisano ne samo veliko esejev temveč tudi veliko knjig. Zato o tem ne mislim razpredati, dejstvo pa je, da je za moje pojme večina spremljevalnih dejavnikov izredno negativna. Profil turista se je spremenil. V grobem bi lahko rekla, da se je izredno poneumil. IQ povprečnega turista je precej nižji, kot je bil pred npr. 10 leti. Pa saj je logično, ne? Lažje dostopni prevozi in informacije so tiste, ki od povprečnega turista ne zahtevajo prevelike inteligence kaj šele drznosti. In tako je…
Ljubljana je preplavljena z Italijani, ki niti za sekundo ne pomislijo, da nekdo ne govori njihovega jezika, ampak brez kančka dvoma začnejo parlat (parlare = govoriti). Vse stare mame se grebatorsko nabijejo na pult in prav vsaka od njih bi rada vodič v italijanščini z zemljevidom in če je še kaj takega. Kljub temu, da so prišli organizirano, imajo organiziran ogled Ljubljane in po možnosti čez 2 uri odidejo domov. In naslovno vprašanje ni postavil Italijanski osebek, da ne bo kdo mislil, da je moj post namenjen blatenju kakega naroda. Seveda ni.
Včeraj sem gledala film Idiocracy. Ga poznate? Kljub klasični ameriški (ZDA) melodiki filma, ima le-ta zelo zanimivo sporočilo. Morda lahko temu rečemo tudi opozorilo? Svetu vladajo vedno bolj čudne vrednote in to se seveda kaže tudi na turistih. Jim gre za to zameriti? Saj veste kako je, bolj razmišljam o tegobah sveta, bolj me boli glava…
In ja, fotka je zbrana nadvse načrtno. Verjamem, da se v očeh marsikoga tale storžek ne more kosati z lepoto Bleda. Pa je res tako?
Ja, ja, ja tokrat sem se poskusila še v vlogi ‘drugačne’ reporterke. Seveda sem počela vse možne začetniške napake, najbolj me je bolela ta, da mi na izjavi Nattyja ni delal zvok, tako kot bi moral!!! Je bilo pa adrenalinsko do konca. Še dobro, da je bil to regi, kjer so ljudje že po ‘naravi’ bolj na izi! 
Tu je video: http://www.youtube.com/watch?v=rt7fKsqLGeI&eurl=http://www.vest.si/2007/12/13/natty-king/
In še slika mojega osebnega fotografa! haha. Thanks Nomad 
 | Tina on sodobna idrijska čipka |
| Feferoni « še … on Feferonček | |
| Hostels in Maribor … on hostel | |
| DokMa šestič «… on The Zombie Walk | |
| DokMa šestič «… on kino Partizan |
