Iskanje stanovanja je še vedno naša vsakdanja tema. Da pa se ne bi prepustili nejevolji in da ne pozabimo na humor, objavljam top oglas!
LJ-ŠIŠKA, trisobno, oddam cca 10-im delavcem.
Copyright by Salomon! Sledila je še telefonska številka.
Nedeljska Ljubljana 10 december 2007
Kljub sivini, ki je danes obdajala Ljubljano, sem se odpravila v center s fotičem. Če so bile ulice v širši okolici prazne, so bili Prešernov trg, okoliško obrežje Ljubljanice in stara Ljubljana nabito polni. Samo ne vem ali so zato krive stojnice, ki prodajajo vse mogoče ali so za to krive tiste, ki strežejo kuhanca. Objavljam tri utrinke, niti eden ni povezan s stojnicami! 
Saga se nadaljuje 6 december 2007
Največji fenomen so oglasi stanovanj tipa:
-Oddam garsonjero. 200€.
In si človek misli, vau, to je pa kul. In potem, ko kličeš ugotoviš, da je ena oseba že v garsonjeri!? A je res težko napisat to že v oglas, da ne plačujemo brez veze mobilnih operaterjev?!
Naslednji fenomen:
- Oddam 3,5 sobno stanovanje v centru LJ. bla bla bla. Cena po dogovoru.
Pokličem. Model mi reče: cena je 2000€ na mesec!??! Na vprašanje, zakaj tako stanovanje sploh oglašuje na študentskem portalu mi ni znal odgovoriti. Morda pa bi bilo še bolj na mestu vprašanje: Zakaj je tako težko napisat ceno zraven oglasa?!
Dragi najemodajalci, žal je poleg velikosti stanovanja in lokacije dostikrat cena daleč najbolj odločujoč dejavnik najema. Zakaj zavijat nekaj v meglo?
Iskanje stanovanja… 5 december 2007
…je največja možna mora, kar obstaja. No, morda je iskanje stanovanja v državi, kjer ne govoriš jezika še huje. Ampak tudi na domačem terenu je cela katastrofa. Najlepše je, če si postavljen pred dejstvo, čez 14 dni je treba izpraznit stanovanje. Še lepše je to, če je to decembra, ko so že vse pametne stvari oddane. No, ne le pametne, ampak vsaj s približno normalno ceno. No, to itak ne obstaja, saj vsi vemo, da so nepremičnine pri nas totalno precenjene.
Znašla sem se v situaciji, ko decembra iščem stanovanje. Karkoli. Od sobe zame, do večjega stanovanja za vse. Zaradi časa je skoraj nemogoče izbirat tako lokacijo kot tudi sostanovalce!? Vse tri portale, ki so nekako najmočnejši v oglasih z nepremičninami sem prvič obdelala s klici vred v 2 urah! Ker to delam najmanj dvakrat na dan, znam vse oglase že praktično na pamet. Poleg tega, je kar precej oglasov preko agencij. Kar pomeni, eno mesečno najemnino za agencijo. 500, 600 in več evrov za posredovanje?! Saj niso resni! In kdo to plača? Ne nekdo, ki že itak ima nepremičnino…naj plača revež, ki že tako težko zbere za najemnino (Govorim v mojem imenu, kajti verjamem, da niso vsi podnajemniki enaki!).
In potem klicanje na oglase… kaj to človek vse ne doživi!? Po glasu sodeč so me obsodili marsikaj. Najbolj mi je ostal v spominu naslednji dialog:
jaz: Dober dan, Tjaša pri telefonu, kličem zaradi oglasa za stanovanje. Je še prosto?
glas: Veste, po glasu sodeč gre za družino ali pa študente, to stanovanje pa je namenjeno delavcem!
Mislim, HALO!? Po glasu me je dosodil, da sem ali študentka ali pa družina? Čudno, da mi ni povedal še koliko otrok imam in kakšno je moje politično prepričanje?! Mar ženska pa ne more bit zgolj delavka? In ja, se opravičujem, da nimam skurjenega glasu in da je moj glas, po njegovih besedah, tako nežen!?!?
Kljub izogibanju oglasov, ki so preko posrednikov, sem šla gledat stanovanje z enim agentom. Po tem, ko sem ga 20 min čakala na 0°C, se je elegantno pripeljal v velikem jeepu in brez opravičila trdil, da je moja krivda, da je prišel kasneje. Bah!
Iskanje stanovanja totalno sucks. Človeka lahko totalno zadepresira. Pa veseli december!
p.s.
Vsaka pozitivna misel ali pa ideja kaj, kje, kako je dobrodošla!
p.s.s.
Dragi dedek mraz, mislim, da mi ni potrebno pisati še dodatnega pisma, kaj si to leto želim od tebe.
Ta veseli dan kulture … 3 december 2007
…my ass!
Za kaj gre? 3. december rojstni dan našega največjega pijanca, katerega pijansko pesem pojemo ob vseh velepomembnih dogodkih. In so se naši pametnjakoviči spomnili, da naj bo ta dan dan kulture, dostopne vsem. Pa je res dostopna vsem?
Ljubljanska Drama je za današnji dan pripravila predstavo, ki si jo lahko vsi ogledajo brezplačno. No, le vstopnice je bilo potrebno vzdigniti. Vstopnice pa se da dobiti le danes med 14. in 17. uro. ko sem bila pred blagajno natanko 14.15 je ven prišlo kar nekaj ljudi z nakremženim obrazom in negodovanjem. Vse mi je bilo jasno. Pa sem vseeno šla in vprašala pa jih ni bilo več. Ja valda… In kdo bo verjel, da so vstopnice dejansko šle v teh 15 minutah? Pred blagajno se je šušljalo, da je dramsko osebje te vstopnice razgreblo in jih dalo svojim znancem. Mar ne spominja to na delovanje in princip cele sLOVEnije?
Veselite se draga raja, kultura samo za vas! O, srečna draga vas domača…
Prilagam še link za program, ki pa najbrž ni namenjen vam!
Bedna zima … spomini na Helsinke 2 december 2007
Sivina, megla, obveznosti pa spet sivina … Jp, spet smo tu! Zima je tuuuu. Več notranjega dogajanja, manj fotk … Blogovsko zatišje? Ne, ne… več časa za tipkat, ampak manj priložnosti za fotkat. Dej gremo se ene spletke enkrat? Kdo je za?
V zadnjem tednu sem se kar dvakrat spomnila na letošnji obisk Helsinkov. Najbrž zaradi tega, ker sem v hladilniku našla že pozabljen Salmiakki! Imela sem srečo in konec marca odšla delat za slab teden na svetovno veteransko atletsko prvenstvo. Helsinki in veliko veteranov… tudi to je recept za zabavo! 
Vsakič, ko grem na take stvari, je moje fotkanje in pohajkovanje po mestu zelo omejeno, kljub temu pa vedno naredim vsaj nekaj fotk za spomin. Spim pa bolj malo. Prilagam štiri fotke za okus!
Najprej moje delovno mesto in sodelavec Brane.
Naše domovanje. Tokrat so si moji delodajalci zbrali nekaj posebnega. Namesto klasičnega hotela v centru mesta smo domovali v ‘klasični’ finski podeželski hiši z obvezno savno ter v bližini zamrznjenega morja v katerega se seveda človek vrže po vroči savni. Not! Tudi sama hiška je bila za moj okus totalno premajhna za osem ljudi in bi bila idealna za 4, kajti v hiši so bile: 1 spalnica z zakonsko posteljo ter pogradom, še ena sobica s pogradom, kopalnica s savno ter dnevna soba s kavčema in kuhinja z jedilnim kotom! OSEM??? Zakonska skupaj s pogradom? Bah! Jaz sem spala na zelo mehkem kavču v dnevni sobi. Sej ne, da mi je to problem, ampak ta hišica je bila definitivno premajhna za osem ljudi, kljub pregovorni skromnosti Fincev.
V nedeljo smo zaključili precej zgodaj in ostal mi je čas za kratek ogled mesta. Prilagam najbolj znano helsinško zgradbo, katedralo, ki je simbol mesta in praktično na vseh razglednicah!
Naključje je hotelo, da sem imela prav v Helsikih rojstni dan. Na srečo imam v Helsinkih prijatelja, ki je poskrbel, da sem preživela nekaj časa tudi z mlajšimi kot 40, 50 let! Z Larsom sva tudi, kot se spodobi, nazdravila za moj rojstni dan v stilu poskuševanja finskih pijač in helsinškega nočnega življenja. Tole je fotka, ko je Tjaša postala še za eno leto modrejša pod dvema globusoma (lučki) in Lars!
