Čemaž je od nekdaj prisoten na našem prostoru, ga je pa tekom let izrinil t.i. kitajski česen (Allium sativum L.) – naš navaden česen. Če je res kitajski, ne vem, ker nisem uspela preveriti, je pa dejstvo, da se čemaža pri nas skoraj ne uporablja.
Za kaj gre? Gre za t.i. divji ali medvedji česen (Allium ursinum), medvedji bojda za to, ker naj bi se medved hranil z njim prvi mesec po zimskem spanju. Je ena najbolj čistilnih rastlin in tako kot navaden česen, velik naravni antibiotik. Po okusu je močnejši in bolj izrazit kot njegov sorodnik česen, uporabljamo pa predvsem liste. In liste z lahkoto požvečimo že med nabiranjem. Zgleda pa takole:
Po krajšem nabiranju in občudovanju čemaža v naravi, smo se odpravili do našega gostitelja, ki nam je poleg omake/namaza iz čemaža postregel še s kruhom iz konzerve! Tudi nam ni bilo jasno kaj za vraga je kruh iz konzerve, dokler pred nas ni postavil prav navadne konzerve, jo z odpiračem odprl in stresel ven valjnat kruh.
