še en oblak

Pisane stene 10 februar 2008

Shranjeno pod: mnenje, photos — tjasulja @ 4:44 popoldan

Od nekdaj so me privlačile pisane stene. Ljudje, ki mi rečejo, da je bela barva edina sprejemljiva stenska barva, se mi zdijo bolj čudni od čudnih. No, morda so mi bolj čudni še tisti, ki rečejo, da je drap/bež/kremna barva kul stenska barva. Ampak zadnje čase živim v nestalnih najemniških stanovanjih, kjer si barvanja niti ne morem privoščiti iz več razlogov. Čeprav me bodo čez kak mesec močno srbeli prsti, saj je pomlad res idealna za vsa možna opravila, ki jih človek ne more narediti pozimi. Na primer barvanje sten.

Prilagam fotko moje stene v Lizboni iz starega meščanskega stanovanja. Ko sem bila tam pred enim mesecem, sem se dobila z mojim bivšim cimrom Joao Paulom, ki se je preselil v to mojo sobo. Pravi, da je bil eden izmed razlogov tudi barvasta stena. iiiii

Naslednji fotografiji pa sta iz Madrida, ko sem bila na obisku pri Javierju v njegovem izjemno pisanem stanovanju. Bila je ljubezen na prvi pogled. S stanovanjem seveda! Pri zadnji fotografiji sem se malo igrala s steno v photoshopu. Naj vas to ne zmoti. bo pa bolje, ko pridem do kakega objektiva tipa fish eye!

sablonska stena

.

hodnik

.

zlato modra soba
 

Kulturni praznik 9 februar 2008

Shranjeno pod: zanimivost — tjasulja @ 6:23 popoldan

Z enim dnem zamude! Zakaj? Ker sem včeraj cel dan razlagala tujcem, da so trgovine zaprte in nato njihove povešene nosove bodrila, da halo!? so pa muzeji in galerije zastonj. Pa ni preveč pomagalo. Ah ti sodobni turisti …

Sem pa danes z navdušenjem pogledala vest.si čestitko (kar klikni in poglej)!

 

Flamenco 8 februar 2008

Shranjeno pod: video — tjasulja @ 6:59 popoldan

Ob sončnem zahodu me je misel zopet odpeljala na Iberski polotok, kjer sonce zaide približno eno uro kasneje (za vse nejasnosti glej karto Evrope/sveta). Še ena izmed mnogih stvari, ki je očarala širni svet, prihaja iz Španije, natančneje iz južne famozne Andaluzije pa tudi iz manj znanih Estremadure in Murcie. Na sejmu v Madridu so se prvenstveno predstavljale prav španske pokrajine, saj so te zavzemale polovico vsega razstavnega prostora, čeprav le-to ni majhno, saj bi se eno Gospodarsko razstavišče brez večjih težav skrilo le v eno halo, tu pa je bilo 14 hal! In tako sem v eni izmed parih hal, ki sem jih uspela prehoditi, naletela na flamenco! Ole!

 

prohibicije, diskriminacije … 8 februar 2008

Shranjeno pod: mnenje — tjasulja @ 2:35 popoldan

… in ostale nebuloze mi gredo pošteno na živce. In tako smo lansko poletje prišli do nove prohibicije. Tokrat nam gredo na živce kadilci. Ne bari, ki do sedaj niso upoštevali zakona o ločevanju prostorov oz. drugače poskrbeli za čistejši zrak ali pa inšpektorji, ki niso poskrbeli za bolj dosledno izvajanje zakona. Njih imamo še naprej radi. Kadilci…ti so pa srž problemov današnje družbe.

In vsaka prohibicija ustvarja nova polja sovražnosti, nesprejetosti in kar je še podobnega… In zakaj vse to? Včeraj sem ob tem prekrasnem soncu, ki smo ga končno dočakali v tej naši nesrečno locirani prestolnici, ustavila na kavi (kako tipično?!). Kot prava soncefilka sem se seveda usedla na teraso in doživela šok! Natakarica mi je rekla, da je terasa le za kadilce?!?!

Pri prvi uri zgodovine so me naučili naslednji izrek: Zgodovina je učiteljica življenja.

My ass! Mar res še kdo to verjame? Pa skoraj ne dvomim, da je to še vedno prva stvar, ki se jo nauči slovenski osnovnošolec. Kakšna laž! Če bi bilo to res, bi že nekaj časa živeli v harmoniji. Če bi bula imela če, bi bila čebula!

Da se vrnem k diskriminatornem obnašanju, ki je seveda izpeljanka drugega diskriminatornega dejanja. Zato se moram za nastalo situacijo zahvaliti vsem devedesetim izbrancem ljudstva, saj so v našo državo vnesli še en spekter nesprejemanja in sovražnosti? Kot da že ni dosti, da ne maramo tujcev, odvisnikov, intelektualcev, novinarjev in kar je še podobne zalege!?

p.s.

In zakaj bari še vedno mečejo tone steklovine v navadne odpadke!?

 

Madrid 7 februar 2008

Shranjeno pod: photos, travel — tjasulja @ 5:11 popoldan

Že pred nekaj dnevi sem se vrnila iz Madrida. Madrid je brez dvoma velemesto, ki mu pripisujejo z okolico že kar 6 milijonov ljudi. Španci veljajo za hedoniste in to je v utripu mesta tudi zaznati. Gneča ob 3h ponoči ni presenečenje, temveč logična izpeljava. Množica tapas barov so dobro izhodišče, saj pravijo, da prazna vreča ne stoji pokonci, potem pa še žejna ni.
Posebnost španskih barčkov so smeti, kajti vse se meče kar na tla. Zakaj? Da ob koncu dneva ni dvoma ali je bar dobro obiskan ali ne. In če je veliko obiska, je dobra postrežba. Torej, več kot je smeti na tleh, bolj se bar priporoča. To, da so pa tapasi fenomenalna pogruntavščina, mi pa najbrž ni potrebno posebej poudarjati, ne? Na sliki je trojček: tuna, sir, losos v spremljavi San Miguel piva!

cana y tapa

smetke

Tole je slika z neke stranske ulice ob 1h ponoči.

folk

 

Še malček Lizbone 5 februar 2008

Shranjeno pod: photos, travel — tjasulja @ 2:37 popoldan

Preden preidem iz daljne prestolnice Portugalske v k nam bližnjo Španijo, objavljam še nekaj lizbonskih fotografij.

Najprej moje delovno mesto od zunaj. Idilično modro nebo z izjemno cenjenimi januarskimi sončnimi žarki so seveda le iluzija. Notranjost je manj pravljična, saj je obsvetljena zgolj s piščančje neonskimi lučmi in umeščena v klasičen brezokenski razstaviščni prostor. Sled ji rožičasto upanje z občutkom ljubezni ali dobro jutro otok Reunion (glej na južno zemeljsko poloblo). Dejansko gre za bolj svetle trenutke umetnih luči. Ko ni delovnih ur, poteka neskončno bogastvo vidnega polja. Na fotki pogled proti polžem (ne tistim iz izolske bolnišnice).

BTL 2008

otok reunion

mozaik