Še ena luštna točka v opevanem končku Jadranske obale me je od nekdaj vabila k obisku, namreč izviri reke Timava. Pomembna postojanka za ladje že v t.i. grških časih, kjer so si ladje napolnile rezervoarje pitne vode, je danes le manjša turistična točka na katero opozarja dvojezična italijansko – slovenska tabla. Kljub dobremu namenu je v slovenščini napisan IZLIV namesto IZVIR. Kar se je izkazalo za izjemno simpatično napakico. Če je izliv dol, je izvir gor in tako sva z mojo družbico zavila naravnost v zaščiteno območje vodnega zajetja, ki je dejansko nad najbolj znanim izvirom. Na široko odprta vrata so vabila in midva sva se odzvala. Malce sva se potikala naokoli in prišla do prav simpatičnih rimskih ostankov (Fons Timavi) z ohranjenim mozaikom! Kmalu za tem naju je zagledal nek delavec in naju začudeno in prijazno vrgel ven 
In ja, izliv na tabli je bil dejansko izvir. Tole je fotka enega izmed izvirov.
Morda tale izliv ne zgleda najbolj spektakularno, ampak tamle zadaj pod skalo prihaja ta hladna, modrozelena voda, ki ustvarja prijetno klimo. Ko pobegnemo iz sončne pripeke v zavetje dreves, ki obdajajo vodo, temperatura pade za kakih 7°C. Ne-le nam, tudi komarjem se nariše nasmeh na ustnice, ko pridemo v okoliš njihovega domovanja. In že smo servirani …
Še malce linkov: enka, dvojka in Wiki ter satelitski posnetek.
