En tribute to kolesarjenju v LJubljani!
kafetkanje 26 avgust 2008
Zdi se mi, da smo Slovenci zasvojeni s kofeinom. Verjetno tudi z adrenalinom in alkoholom, ampak kofein prevladuje. Kamorkoli pogledaš ljudje kafetkajo, še bolje rečeno kafetkamo. In ob tem opažamo, da noben natakar v Ljubljani ni več usposobljen za svoje delo. Država izjemno očitno sponzorira te kapitalistične grabežljivce, ki ne zaposljujejo usposobljene delovne sile, torej izučenega natakarja, ampak iz leta v leto najemajo mlade neizkušene natakarje. Pomembno je le, da ima študentsko napotnico. Ker ga pride ceneje!? Nihče ne pomisli na to, da morda zaradi tega izgubljajo stranke, ker jih seveda ne. Kako to, da jih ne? Ker je tako majhna ponudba izbranih lokalov in ker smo Slovenci že po narodni predpostavki pač hlapci.
Sama seveda vztrajno, počasi, ampak zanesljivo lezem iz teh okvirjev, ampak se včasih zdi, da me nato ostali hlapci, sploh ne gospodar, hočejo potlačit nazaj v drek. Češ, če jaz, tudi ti. Nekaj v TEM stilu.
In ko tako sedim v baru, z mladimi natakarji, samevajo nepospravljene skodelice ipd. ter so hrana vrabčkom. In ti so posledično zabavni nam, ko čakamo na kavo…
dobrovoljski plac 24 avgust 2008
Ko si tabornik enkrat, si tabornik za zmeraj! In tole je in memoriam za taborni prostor, ki ga ni več.
Dolgoletni dobrovoljski taborni prostor je bil nekdaj v Ukancu malce nad Bohinjskim jezerom. Idilični prostor je skazila tnpjevska zakonodaja in tako že približno desetletje RDV tabori po drugih koncih Slovenije. Moj obisk bohinjskega kota pa skoraj vedno vključuje tudi obisk tega prostora in kičasto vzdihovanje nad spomeniki preteklosti.
kuhinja:
.
spomin na dolgoletno kuharico:
.
prostor večnega ognja:
.
kuhinja, prostor večnega ognja in kuharjeva hišica z zaraščenim Beverly Hills-om:
.
prostor za večerno zabavo in ogenj:
.
sosednji hudournik:
.
kar je bila nekoč hiša RST:
foto: me & duhec
Najlepši je! 22 avgust 2008
Če me kdorkoli kadarkoli vpraša, kateri kraj v Sloveniji mi je najlepši, brez pomisleka odgovorim: Bohinj! Dejansko kraj s tem imenom ne obstaja, a vsi Slovenci dobro vemo za kaj gre. Bohinjsko jezero, prečudovita tektonska platforma, ki je današnjo obliko dobila v času ledenih dob in katero je po koncu hladnih časov zalila voda, je največje stalno jezero v Sloveniji. Verjetno moja romantična naravnanost izvira precej iz osebnega izkustva, saj sem tam preživela prenekatero poletje.
In sem šla, v bohinjske konce, namočit rit, spočit oči, kožne pore nastavit soncu in ubežat gneči. Po dvo urnem vlačenju iz LJ (Fa***g Šentviško-pržanski tunel, neskončna gradnja AC pred Bledom) sem se brez pomislekov -hladno ali ne hladno- vrgla v ta alpski biser.
Takole sem ga ujela:
.
Sprehod do reke Savice in občutje njene hladnosti pa je tudi obvezno.
plesalke z vzhoda 19 avgust 2008
Spet je zavajajoč naslov. Ne gre za dejanske plesalke z vzhoda (ali pač?!), ampak za lastnice bokov, ki se tresejo ob orientalski glasbi (Ines, bi se strinjala ali bi me kako popravila? 
). Zadnje čase se to večkrat zgodi v Zlatem zobu, t.j. bar, ki je nagnjen proti vzhodu, morda še bolje rečeno proti jugo-vzhodu, vsaj kar se tiče glasbenega smisla. Pa dovolj besedi, tukaj so fotografije ušesnega in očesnega sproščanja ob simpatičnih plesalkah.
.
.
Euro 2004 18 avgust 2008
Še en ponedeljek in s tem še en post iz Lizbone, tokrat zadnji, ki sem ga pripravila.
Prva stvar, ki sem jo opazila, ko sem priletela v Lizbono, so bile zastave vsepovsod! Mar sem se znašla med ultra nacionalisti? Ah ne, ne, samo Euro 2004 smo imeli! A ha?! Enako začudenje je bilo letos, ko sem en teden pred Euro 2008 šla v Avstrijo in tam videla ta umetno nacionalizirana čustva v obliki izobešanja zastav. Vendar je bila Lizbona res polna zastav, ki so krasila mesto dolge mesce po koncu hladnega tuša, ki so jim ga zadali Grki. Poleg zastav, so preuredili stadione in namestili telefonske govorilnice v obliki žog.
Narobe svet 17 avgust 2008
Se vam, kdaj zdi, da ste v narobe svetu? Meni se. Zdrava pamet odpoveduje, vedno bolj veljajo neke nestvarne kapitalske logike, marketinška pravila ipd. In ko se ob vsem takem znajdem v svetu na glavo postavljenih dreves, gigantskih fluorescentnih gob in med zvezdami večera, ki so na vrsti ob 10h zjutraj, nisem prav nič presenečena!
.
.
.
Slikce so iz festivala Ozora na Madžarskem! Več slik in recenzija sledi na RockOnNet.
Na Balaton! 14 avgust 2008
Avgust! Gremo vsi na morje?! Kaj je narobe s tem stavkom? VSI! Res hočem iti na morje in se nato kot sardelica stiskati z vsemi na plaži in v morju? Nočem! Torej? Na Balaton aka Blatno jezero!
No no, saj vem, da se Balaton in morje ne moreta primerjat v ničemer, razen v večji količini vode, ampak me kljub temu kdaj pot zanese mimo. Pot od Ljubljane do jezera je dolga in v teh dneh peklensko vroča, tako da se je nujno ustaviti in skopati. Takole zgleda tole izjemno plitvo jezero od blizu. Voda je še kar osvežujoča, vendar mi po bližnjem srečanju z belouško ni prišlo na misel, da bi se še dolgo namakala in sem raje odhitela naprej. Čardi naproti, kajti voda zlakoti!
Ozaveščenost 11 avgust 2008
Na splošno se mi zdi, da je ozaveščenost Portugalcev večja, kot v Sloveniji. Morda pa le ozaveščenost prebivalcev njihovega glavnega mesta proti naši prestolnici. Tako so že pred štirimi leti mimoidoče opozarjali na svetovno problematiko (ki še kar traja!), pri nas pa se mi zdi, da se taki vzgbi kažejo (žal) predvsem v zaprtih krogih in posameznih grafitih!
zeleni bregovi Ljubljanice 8 avgust 2008
Še ena izmed zabavic je lovljenje sence in svežega vetrca, ki prihaja po Ljubljanici ob prijetnem kafetkanju. Bajdvej, preden se ustrašite za moja pljuča, niso to najini čiki, taka naju je pričakala miza.
