Poznamo dve dejstvi: 1. Hrana je pomembna, 2. Angleži ne slovijo po dobri hrani. Njihov tradicionalni fish and chips res ni nek kuharski presežek, sploh za gurmane kakršni znamo biti Slovenci. Seveda pa se spodobi, da se v tipičnem angleškem pubu poleg piva naroči, vsaj enkrat, tudi to. Postrežejo ga z grahom, ki je meni osebno a big no no.
Na srečo pa je London dom tudi ljudem z bogatejšo gastronomsko tradicijo, kateri svoj talent radi (za denar) delijo z ostalimi. Restavracije vseh kuhinj sveta. Tako sem jedla bangladeške, japonske, vietnamske… dobrote. Življenje v Londonu pa obogati še z detajlnejšim pogledom v kuho sostanovalcev, ki so verjetno iz celega sveta. Španska tortilla, sladkiši iz yuke (kosova)- tako nekako naj bi se ji reklo po angleško – iz Nikaragve ipd.
Kupovanje eksotičnih surovin je prijetno opravilo, ki ga lahko opravljamo v precej koncih mesta, eden bolj pisanih naj bi bil Brixton. Yuka je na sliki tisto rjavo za platani.
O španski tortilji pa si lahko preberete tule, z vtisi kuharja Joseja in s slikovno upodobitvijo!
