Nadvse je zanimivo (not), kako se eni nekoč nadvse prijetni festivali in edina rešilna bilka nekoč izjemno dolgočasnega preživljanja poletja v prestolnici spremeni v nekaj, na kar pride še PopTV. In pove, da je bilo tam 1000 ljudi!!! TISOČ v KUDu France Prešern v Trnovem???
.
Spet skačem. Grem po vrsti. Ker sem delala do 22h sem zamudila večino programa, ki je bil napovedan za otvoritev festivala Trnfest. To me ni ustavilo, da ne bi prišla pogledat zadnjega napovedanega, sukanje glasbe izpod prstov Rdyo DJjev.
Ob prihodu me je najprej ‘pozdravilo’ približno deset policajev, ki so precej zdolgočaseno postopali na križišču Karunove in Ziherlove, nekaj deset metrov naprej pa še dva varnostnika, ki sta vsem, tako obiskovalcem, kot mimoidočim, težila, naj se spelejo dol s Karunove cestice. To, da bi morda cestico raje zaprli, oz. dovolili samo dovoz/izvoz na parking, je verjetno višja matematika. Še dobro, da smo vzeli zaprtje Zoisove za koncerte v Križankah v 3. razredu. Aja, saj je nismo, ampak tja se pridejo kazat politiki in drugi nadvse pomembni ljudje, ki bi jih zven prdulastega motorja verjetno motil ob nežnem petju kakih opernih pevcev.
Poleg represivnih organov je bila nezgrešljiva tudi množica ljudi. Množica je verjetno dovolj ljubkovalen izraz, kokošnjak nekega ‘modernega‘ kmetijskega obrata pa precej bolj realen izraz. Sprehod po kokošnjaku je klasičen, srečaš ljudi, ki jih drugje ne vidiš. Kot, da s(m)o vsi ohranili ta spomin na Trnfest, ki nam je deset let nazaj pomenil toliko v prazni Ljubljani in se z marsikom srečuješ le še tu. Kar je dobro. Ni pa OK to, da med pogovorom komaj stojiš v gneči, sedenje tu je itak nekaj nepredstavljivega. In kar je še lepše…ni glasbe. Sploh. Tisoč ljudi, stoji v gneči, pije predrago pivo in klepeta.
Da bi kaka organizatorska glava pomislila na širitev festivala, je verjetno spet tista matematika o kateri sem že govorila. 2 minuti stran imajo prekrasno Plečnikovo gledališče ob Gradaščici, ki ga mesto Ljubljana uporablja, kot je meni znano, le enkrat letno za festival Krakovtrn. Preostali čas le sameva… Na novo urejen parkec pod novim mostom Barjanske ceste bi bil zakon za kak chill prostor… Tole sta le dve ideji, ki mi padeta s prve na pamet. In tudi tisto obrežje, s katerim se župan tako rad pohvali je le streljaj stran…
Ampak, dejansko, zakaj bi se organizator trudil, ko pa je raja tako nadvse zadovoljna. Poleg nepopisne gneče me odbija že prvi pogled na program. Kakšen je to festival, če se v dobrih tridesetih dneh en DJ pojavi skoraj v četrtini dni?! In na splošno se vsi nekako ponavljajo. Vročine, majhnosti in smradu v dvorani ne bom niti omenjala. Predrage koruze, ki je sicer letos niti nisem videla, tudi raje ne!
Po preboju iz dvorišča KUDa sem ‘trčičim korakom’ odkolesarila na letni oder chill glasbe, kjer sem se lahko usedla in ob prijetni glasbi in precej bolj normalni ceni piva poklepetala s prijatelji.
Bi pa dodala vsem še tole: Če je kdo slučajno v dilemi, kako se v nekaterih situacijah obnaša na cesti lahko vedno koga vpraša ali pa si sam pogleda v knjigah in učbenikih. Lahko vpraša tudi na tem blogu pa če ne bom jaz vedla odgovora, se bom pozanimala. Samo, prosim, ne počet takih neumnosti, kot jih lahko vidite na spodnjih posnetkih. Pa niti ne zato, ker se lahko kaj zgodi vam, ampak zato ker se lahko kaj zgodi meni, ki nisem nič kriva! 
