Hrana @ London 5 oktober 2008

Poznamo dve dejstvi: 1. Hrana je pomembna, 2. Angleži ne slovijo po dobri hrani. Njihov tradicionalni fish and chips res ni nek kuharski presežek, sploh za gurmane kakršni znamo biti Slovenci. Seveda pa se spodobi, da se v tipičnem angleškem pubu poleg piva naroči, vsaj enkrat, tudi to. Postrežejo ga z grahom, ki je meni osebno a big no no.

Na srečo pa je London dom tudi ljudem z bogatejšo gastronomsko tradicijo, kateri svoj talent radi (za denar) delijo z ostalimi. Restavracije vseh kuhinj sveta. Tako sem jedla bangladeške, japonske, vietnamske… dobrote. Življenje v Londonu pa obogati še z detajlnejšim pogledom v kuho sostanovalcev, ki so verjetno iz celega sveta. Španska tortilla, sladkiši iz yuke (kosova)- tako nekako naj bi se ji reklo po angleško – iz Nikaragve ipd.

Kupovanje eksotičnih surovin je prijetno opravilo, ki ga lahko opravljamo v precej koncih mesta, eden bolj pisanih naj bi bil Brixton. Yuka je na sliki tisto rjavo za platani.

O španski tortilji pa si lahko preberete tule, z vtisi kuharja Joseja in s slikovno upodobitvijo!

I say paradižnik, you say paradajz 13 september 2008

Tale post me dejansko navdaja z grozo. Nekoč sem oboževala paradižnik, sedaj pa imam občutek, da je non stop zima, kljub temu da snega sploh ni.

Me štekate?

Poletje je bil čas za tiste rdeče, sočne, malce sladke paradižnike. Ko se je topli del leta prevesil v hladno polovico, se paradižnika nisem niti dotaknila. Svetlo rdeč, ‘mokast’ ponaredek nečesa, kar so le v nekaterih trgovinah prodajali pod besedo paradižnik, me ni mikal. Čakala sem sonce, poletje in s tem sočne paradižnike.

Pa sedaj?

Paradižnik, ne glede na letni čas, ostaja enak. Smo s tehnologijo pričarali okusen paradižnik skozi vse leto? NOPE! Sedaj je celo leto mokast in brez okusa!? Je mar to napredek?

Mislim, da slika ne rabi pojasnil. Povem le to, da je levi paradižnik evropski in desni bosanski.

Me zdaj štekate, ko razlagam Bošnjakom, da v Evropi ni vse tako lepo!

Unška postrv in razvajene race 8 september 2008

Ribolova na reki Uni je kar veliko, za večje navdušence sta na voljo tale in tale stran. Na naši poti smo srečale tako mlade garonje, kot tudi starejše ribiče.

.

V okoliških restavracijah pa je, poleg hrane iz roštilja, največkrat na jedilniku Unška postrv, ali unska pastrmka. Še danes nisem prepričana ali smo dobile totalno svežo ribo ali pa je le dolgo trajalo, da jo je pripravil, ampak končni rezultat je zgledal takole:

Čisto končni rezultat so bili seveda polni želodčkih in pa nasmeh na ustih. Cena porcije? 5€!

Še ena žival dobesedno kraljuje na reki Uni, namreč patke oz. račke, ki jih prebivalci Bihaća (Bihčani?!?) redno hranijo. V eni izmed restavracij lahko namreč kupiš lepinjo (z žara) za patke in jih nato hraniš. Takole:

Bacalhau à Brás 14 julij 2008

Portugalci so hecni. Nč slabga, sam tole njihovo nacionalno furanje na polenovko mi je bilo fascinantno od prvega dne dalje. Torej Bacalhau ali Cod po angleško je polenovka po naše. To ribo sušeno uvažajo iz severne Evrope, največ baje iz Norveške, jo razmočijo in uporabljajo na različne načine. Ena izmed t.i. tipičnih portugalskih jedi pa je Bacalhau à Brás torej polenovka ala Bras. Bras je bil model, ki je hotel pogruntati neke sorte portugalski fast food, kar nej bi Bacalhau à Brás tudi bil. Gre za nekakšen konglomerat ribe, krompirja in jajc z malček olja, česna in čebule, okrašen s črnimi olivami. Bras-eva ideja je bila, da pripravimo jed brez jajc, ko jo želimo postreči pa umešamo še jajca. Takole je zgledala tale jed izpod prstov mojega cimra:

The look 2 maj 2008

Sunny days produce barbecues, barbecues consist of čevapči and roasted pumpkins courgettes. And there come people and they have dogs…

simpatična velikonočna potička 26 marec 2008

Velikonočna potica je baje tudi simbol trnove krone. Nisem pristaš kron ne zlatih ne trnovih. Mi je bila pa prva potička ever, kar sem jih dobila v življenju, izredno všeč. Pa še pirh je imela v sredini. Ker sem cel velik vikend (matr!) delala, sem se potičke lotila šele včeraj. Kot jedec, kakopak. Pa obvezno sem jo mogla ovekovečit, še posebej z mojim enkratnim 50mm objektivom!

Tamal Marley 25 marec 2008

Ravnokar sem našla eno svojo fotko na kar enem portalu: http://www.triera.net/novica.php?id=A138344 v članku glede bojev med dokumentarcem in dramo o jamajškem glasbeniku. Fotka je iz RTV – internetnega prispevka iz lanskoletnega festivala Rototom Sunsplash blizu Vidma. Več fotografij ste si že lahko ogledali na tejle strani, za boljši okus med gledanjem pa prilagam prvovrstne pice, ki smo jih tudi jedli na omenjenem festivalu! Medtem jaz že odštevam dneve do letošnjega festivala!

koruzuš 20 marec 2008

Moje krajše domovanje na Portugalskem me je seznanilo še z enim organizmom, ki sem ga najprej spoznala pod imenom: tremoços.V portugalščini seveda. Naslednje ime, ki mi je prišlo pod roke, je bilo iz sosednje Španije: altramoces!Besede, ki se začnejo na al- v španskem jeziku nakazujejo, da so arabskega izvora. Po brskanju po wikipediji sem se naučila še angleško besedo za te stročnice, ki se na Portugalskem strežejo kot prigrizek ob pivu. V Lizboni tega, razen v kakšni Casa do Alentejo, ne boste našli. Angleški izraz pa je: lupin beans. Če pogledate na članek iz wikipedije, boste rumene fižolčke videli na sliki ob Super Bock-u. Ravno na takšen način sem jih jedla prvič. Ob Super Bocku, ki mi je bolj všeč, kot Sagres.

Nedolgo tega, smo ob grizljanju teh rumenih stročnic ugotavljali kakšno slovensko ime bi jim pristajalo. Morda slovenski prevod že obstaja in če ga kdo pozna, naj le pove. Mi pa smo skovali besedo koruzuš. Koren besede izhaja iz koruze, saj je neverjetno rumeno podoben koruzi. Zaključek besede pa se nanaša na zame prvo slišano ime, ki se v portugalščini sliši nekako takole: ‘tremosuš‘.

Prilagam pa dve sliki koruzušov, ki sem jih pritovorila iz Lizbone.

Medvedji česen in kruh iz konzerve 26 februar 2008

Čemaž je od nekdaj prisoten na našem prostoru, ga je pa tekom let izrinil t.i. kitajski česen (Allium sativum L.) – naš navaden česen. Če je res kitajski, ne vem, ker nisem uspela preveriti, je pa dejstvo, da se čemaža pri nas skoraj ne uporablja.

Za kaj gre? Gre za t.i. divji ali medvedji česen (Allium ursinum), medvedji bojda za to, ker naj bi se medved hranil z njim prvi mesec po zimskem spanju. Je ena najbolj čistilnih rastlin in tako kot navaden česen, velik naravni antibiotik. Po okusu je močnejši in bolj izrazit kot njegov sorodnik česen, uporabljamo pa predvsem liste. In liste z lahkoto požvečimo že med nabiranjem. Zgleda pa takole:

Po krajšem nabiranju in občudovanju čemaža v naravi, smo se odpravili do našega gostitelja, ki nam je poleg omake/namaza iz čemaža postregel še s kruhom iz konzerve! Tudi nam ni bilo jasno kaj za vraga je kruh iz konzerve, dokler pred nas ni postavil prav navadne konzerve, jo z odpiračem odprl in stresel ven valjnat kruh.

Calatrava 16 februar 2008

V Španiji, avtonomni provinci Kastilji la Mancha (v originalu: Castilla-La Mancha), natančneje v provinci realnega mesta (Ciudad Real) se nahaja mestece Calatrava iz kjer je moj bivši cimer Mel. Mel je s študentsko izmenjavo Erazmus prišel za slabo leto v Ljubljano. Zaradi situacije ‘prisilna izselitev’ so se naše poti razšle, je pa ex-happy-people razveselil s hlebčkom sira, ki ga je prinesel, ko je šel za novo leto domov. Sir je naravnost božanski! Prilagam 2 fotki za uspešnejše cedenje slin.

p.s.

Mel, cuando terminaras tu curso de esloveno vas a entender todo!