Sonce vabi izza zidov, sprehod na bližnji ljubljanski grič pa lahko odkrije drugo plat razgleda.
simpatična velikonočna potička 26 marca 2008
Velikonočna potica je baje tudi simbol trnove krone. Nisem pristaš kron ne zlatih ne trnovih. Mi je bila pa prva potička ever, kar sem jih dobila v življenju, izredno všeč. Pa še pirh je imela v sredini. Ker sem cel velik vikend (matr!) delala, sem se potičke lotila šele včeraj. Kot jedec, kakopak. Pa obvezno sem jo mogla ovekovečit, še posebej z mojim enkratnim 50mm objektivom!
Tamal Marley 25 marca 2008
Ravnokar sem našla eno svojo fotko na kar enem portalu: http://www.triera.net/novica.php?id=A138344 v članku glede bojev med dokumentarcem in dramo o jamajškem glasbeniku. Fotka je iz RTV – internetnega prispevka iz lanskoletnega festivala Rototom Sunsplash blizu Vidma. Več fotografij ste si že lahko ogledali na tejle strani, za boljši okus med gledanjem pa prilagam prvovrstne pice, ki smo jih tudi jedli na omenjenem festivalu! Medtem jaz že odštevam dneve do letošnjega festivala!
Bolšjak 24 marca 2008
Bolšjaki so me od nekdaj privlačili, navduševali, vlivali ideje in me na sploh sprostili. Pa sem jih v raznoraznih, bolj kot ne marginalnih okrožjih, iskala že v kar nekaj mestih po Evropi. Vsak je odražal lokalne posebnosti in vsak je imel izjemne detajle. Tudi ljubljanski bolšji sejem je bil izjemen, saj si lahko tam našel npr. džezvo bolj originalno, kot jo prodajajo v sarajevski Baščaršiji pa še cenejša je bila.
Zakaj govorim v pretekliku? Od kar smo zamenjali denarno valuto, so se cene tam drastično spremenile. Kar je bilo nekoč 200 SIT je danes 5 f***ing €?! Kar je bilo nekoč 50 SIT (Ja, dejansko si lahko kupil kaj tudi za 50 SIT!) je danes 1 €! Tole je šele prvovrstni primer ekstremne podražitve, mar ne?
Zdi se mi, da bolj kot je stoječa družba / država, nižje so cene na bolšjaku. In obratno! V ex Yug je bolšjak cela denarna katastrofa, ker nabijajo cene do konca. V Ljubljani imamo kar dva, dejansko lahko rečemo tudi tri ‘bolšjake’! En je sobotna umetniška tržnica, ki je še najmanj bolšja, drugi je nedeljski bolšjak umetnin in starin v stari Ljubljani ter tretji, pristni, je na cesti Dveh cesarjev. Se mi zdi, da vse kar je malček stigmatizirano, postavijo na to cesto (deponija, parkirišče odpajkanih avtov …) Kakorkoli že, do ceste Dveh cesarjev je človek brez lastnega prevoza lahko šel tako, da se je pustil zapeljati s šestico do Dolgega mosta in nato četrt ure hodil. Pa so bistre glave KONČNO uredile situacijo! Prilagam oznanilo:
> Ravnokar smo od prijazne gospe dobili sporočilo, da BUS št. 1 podaljša svojo progo ob nedeljah do BOLŠJEGA SEJMA na Cesto dveh cesarjev, ki deluje od 7.00 do približno 14.00!
JUPI za vse nas, k nimamo avta! Prilagam pa fotografijo izpred treh let iz lizbonskega bolšjaka!
Ljubljana’s detail 22 marca 2008
Lately I am thinking more in English. Maybe I yearn to go somewhere. Well, I would go to Spain. So should I speak Spanish? But I have mercy for all those of you that can’t speak Spanish. Or maybe that’s the opposite of mercy? 🙂 Anyway, I want to share with you a photography that just out of nowhere emerged in my photo camera. Well…I was walking on this famous Dragon bridge where dragons move their wings if a virgin crosses it… But at that moment my concern were not big dragons. There was a small one that winked. It winked at me. Right on that bridge one early Saturday morning, just before the sunrise… I swear it winked!
sodobna idrijska čipka 21 marca 2008
Le hvaležni smo lahko za vsak poskus simbioze tradicije s sodobnostjo. S tem se ohranja dediščina babic in dedkov, a vendar ne zastara ali stagnira, ampak se razvija s časom. In produkt take simbioze je na primer uporaba idrijske čipke kot modni dodatek, kar si lahko ogledate na fotografijah spodaj. Idrijska čipka je klekljana, seveda pa se ne pojavlja le v Sloveniji, temveč tudi v Belgiji, Rusiji, Španiji, na Madžarskem, Irski …
Today I feel like writing in English also. I know I could do that more often, but here it goes. In the pictures below you can see a really nice example of mixture of tradition and contemporaneity. Let me introduce geographically protected Lace of Idrija as a necklace.
koruzuš 20 marca 2008
Moje krajše domovanje na Portugalskem me je seznanilo še z enim organizmom, ki sem ga najprej spoznala pod imenom: tremoços.V portugalščini seveda. Naslednje ime, ki mi je prišlo pod roke, je bilo iz sosednje Španije: altramoces!Besede, ki se začnejo na al- v španskem jeziku nakazujejo, da so arabskega izvora. Po brskanju po wikipediji sem se naučila še angleško besedo za te stročnice, ki se na Portugalskem strežejo kot prigrizek ob pivu. V Lizboni tega, razen v kakšni Casa do Alentejo, ne boste našli. Angleški izraz pa je: lupin beans. Če pogledate na članek iz wikipedije, boste rumene fižolčke videli na sliki ob Super Bock-u. Ravno na takšen način sem jih jedla prvič. Ob Super Bocku, ki mi je bolj všeč, kot Sagres.
Nedolgo tega, smo ob grizljanju teh rumenih stročnic ugotavljali kakšno slovensko ime bi jim pristajalo. Morda slovenski prevod že obstaja in če ga kdo pozna, naj le pove. Mi pa smo skovali besedo koruzuš. Koren besede izhaja iz koruze, saj je neverjetno rumeno podoben koruzi. Zaključek besede pa se nanaša na zame prvo slišano ime, ki se v portugalščini sliši nekako takole: ‘tremosuš‘.
Prilagam pa dve sliki koruzušov, ki sem jih pritovorila iz Lizbone.
Nedavni komentarji