še en oblak

Orodjarstvo 31 maja 2011

Filed under: Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 07:16

Nemalokrat boste slišali, da so zobotrebci ribniška solata – kaj mislite, zakaj? Les daje velikokrat tako prijeten občutek, da ga marsikdo prežveči. (ljudska)

.

V domeno orodjarstva spadajo grablje, vile, kosišča, toporišča, greblje, loparji, brezove metle, oselniki. Les, ki ga največkrat uporabijo je iz leske, drena ali javorja.

 

Rešetarstvo / Krošnjarstvo 30 maja 2011

Filed under: Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 07:14

 Lep dan je bil, ko so me postavili na hišni prag. Prav tedaj so bila vsa okna v hiši na stežaj odprta, zato me je veter odpihal ven in so oča slovesno razglasili: “Rešetar bo!” (Miha Mate, Široka usta, 1993)

.

Rešeto je najznačilnejši suhorobarski izdelek. Dokončano rešeto je zavzemalo preveč prostora, zato si je rešetar posebej naložil obode in podna, nato pa na poti iz njih izdeloval rešeta po želji kupcev.

Kmalu so rešetarji poleg rešet začeli prodajati tudi ostalo robo, ki so si je na rame nadeli v obliki kanjona ali krošnje, zato so dobili tudi ime krošnjarji. Na zgornji sliki vidite krošnjo, na spodnji pa kanjon.

 

Podnarstvo 29 maja 2011

Filed under: Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 07:51

Ljudje pravijo: “Fant, pamet nucaj!” Če bi ostal pri tem, potem bi se meni že zdavnaj možgani znucali in kaj bi potem v roke zgrabil? (Miha Mate, Široka usta, 1993)

.

Izdelki podnarstva so podna ali dna za rete, rešeta in sita. Lahko so lesena, narejena iz viter, tanko razcepljena pramena iz olupljene veje leske, žimnata, žicnata v zadnjem času pa tudi plastična.

.

 Lesene podne so pletli ročno ali kar na statve.

 

Obodarstvo 28 maja 2011

Filed under: Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 07:51

Moj rajnki oče so zmerom rekli: “Fant, rešetar mora biti bistra glava, najslabše sito mora prodati za najboljši denar”. In če te imajo ljudje za neumnega, vedi, da Ribničan ni bil še nikoli tako neumen, da ne bi bili drugi še bolj.” (Miha Mate, Široka usta, 1993)

.

Obodarstvo prihaja iz besede obod, to je ogrodje rešeta v katero je vpet poden. Les mora biti prvovrsten, gladek in brez grč, raven, predvsem pa mora biti cepljiv. Obodi so različnih velikosti, s premerom tudi do dveh metrov, narejeni iz smreke in jelke.

 

posodarstvo / pintarstvo 27 maja 2011

Filed under: Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 07:31

Ribničan lahko naredi vse kar si zamisli, od lesenega zobotrebca, do “lesenega šporheta” – ta je seveda za enkratno uporabo. (ljudska)

Pintarijo, torej lesene posode, se je največ uporabljalo na kmetih. Škafi, brente, vedra, banjice, kuhinjski pominjeki, ribarji, žehtarji (škafi za pranje perila), golide (nekoč posoda za molžo, danes za vodo v savni), puterhi, pinje (v kateri so stepali smetano, da je nastalo maslo) so delali iz smreke in jelke.

 

Zobotrebčarstvo 26 maja 2011

Filed under: Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 08:21

“Ribničani ne bi bili mi, če se ne bi že zgodaj spomnili, da leska ni dobra samo za tazadnje meriti našim smrkavcem, ampak se iz nje lahko napravijo tudi dobri zobotrebci. Teh znamo pri nas napraviti toliko, kolikor vrst je zob”. (Miha Mate, Široka usta, 1993)

.

Izdelovalci zobotrebcev se imenujejo klinčarji. S to dejavnostjo so se ukvarjali predvsem prebivalci vasi na severu Ribniškega polja (okolica Velikih Lašč, Rob) in Dobrepolja.

Zobotrebci se lahko izdelujejo iz različnih vrst lesa, a najbolj kakovostni zobotrebci so leskovi. Pri pripravi lesa za to panogo ni težav, saj je kmalu dovolj lesa. Palice in veje nažagajo na kratke, do osem centimetrov dolge konce, ki jih razcepijo na drobne, tanke dele.

Klinčar, dela zobotrebce v hiši, ob družinski hiši, za to pa potrebuje debelejši lesen nastavek – primožek in poseben nožiček, ki so jih delali sami iz starih kos.

.

Obrezane klince se da takoj na toplo peč, da se posušijo in ostanejo beli. Osušene zobotrebce zgladijo tako, da jih v platneni krpi manejo – drgnejo drug ob drugega, da so gladki in se svetijo. Gotove zobotrebce, namenjene prodaji, zvežejo v butarice, ki jih povežejo s sukancem.

 

Suha roba 25 maja 2011

Filed under: Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 07:42

Izdelovanje suhe robe, termin se je razvil iz pogostega vprašanja kupcev: »Pa je dovolj suha tale roba?«, delimo na približno deset panog: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, posodarstvo, orodjarstvo, pletarstvo, žličarstvo in kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo in zobotrebčarstvo. V nedavno odprtem Rokodelskem centru Ribnica, je razstava vseh omenjenih, pa tudi kakšne neomenjene panoge, kot je na primer spominkarstvo, ki se je razvilo šele kasneje.

.

.

Za večjo informiranost mojih dragih bralk in bralcev bodo naslednji dnevi namenjeni predstavitvi teh panog. Da boste videli, kako natančno je razdelano, kajti različne panoge zahtevajo različne veščine in različno vrsto lesa.

Info by Miklova hiša (link).

Začela bom z že omenjenim spominkarstvom.

.
“Znal je govoriti, da bi med osatom rožce zrasle, zato sem morala nekaj kupiti od Ribničana.” (Miha Mate, Široka usta, 1993)