še en oblak

Vhod na Ljubljanski grad 24 junija 2015

Filed under: Slovenia — tjasulja @ 08:11

Vhod v Ljubljanski grad je danes preko stolpa Strelcev.

peterokraki-stolp (1)

A nekoč je bilo drugače. V srednjem veku so imeli vhod skozi Peterokotni stolp preko dvižnega mostu, ki je povezoval grič Lipnik in grad. Lipnik, ker je na njem rasla lipa in katerega ostanek lahko danes vidite med rimskim vodnjakom in spomenikom ob 500-letnici kmečkih uporov.

peterokraki-stolp (2)

Stolp je ime vsekakor dobil po obliki.

peterokraki-stolp (4)

Takole zgleda nekdanji vhod iz notranje strani.

peterokraki-stolp (3)

 

Žabica 22 junija 2015

Filed under: photos,Slovenia — tjasulja @ 08:33

zabica (1)Pravzaprav več njih.
zabica (2)

 

Gigantska panjska končnica 18 junija 2015

Filed under: Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 08:20

panjska-koncnica (1)

Pravzaprav dve.

panjska-koncnica (2)

 

TK Tonin 15 junija 2015

Filed under: hrana,Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 08:59

Puče.

tk-tonin (1)

Zadnja točka naše študijske ture je bila turistična kmetija Tonin v vasi Puče v slovenski Istri.

tk-tonin (8)

Med testiranjem (odličnega!) domačega olivnega olja, vina in prigrizkov,

tk-tonin (9)

smo vsi predvsem slikali osla in mini zbirko starih avtov.

tk-tonin (4)

Osel je pač fotogeničen,

tk-tonin (5)

enako velja za staro pločevino.

tk-tonin (7)

Zgornji, temno zeleni je Fiatov topolino iz leta 1954, spodnji pa je očitno zen traktor.

tk-tonin (6)

 

Letališče, kjer vas pričakajo s šilcem domačega 12 junija 2015

Filed under: Slovenia,travel — tjasulja @ 08:24

Ste že kdaj slišali, da bi imelo katero mednarodno letališče v Evropi zgolj 11 zaposlenih? Z direktorjem in čistilcem vred?

Kaj pa, da vas po pristanku pričakajo s šilcem domače grape?

letalisce-portoroz (3)

Dobrodošli na letališče Portorož.

letalisce-portoroz (5)

Na obisku našega najmanjšega mednarodnega letališča smo se pogovarjali z direktorjem Robertom Kranjcem, ki nam je predstavil poslovanje letališča od leta 2008, ko je sam prevzel krmilo.

letalisce-portoroz (2)

Kljub t. i. recesiji in dejstvu, da je bilo bilo letališče takrat na pragu stečaja, so do danes skoraj podvojili število potnikov na leto.

letalisce-portoroz (4)

Sicer pa letališče načrtuje podaljšanje pristajalne steze za 200 m, a za to že nekaj let neuspešno prosijo za dovoljenja države. Zanimivo, da so privolitev sosednjega krajinskega parka Sečovlje dobili že zdavnaj.

 

Kako v ribogojnici kupiti svežo ribo 10 junija 2015

Filed under: hrana,Slovenia,travel — tjasulja @ 08:22

Najbolj preprosto določljiv parameter pri ugotavljanju svežine ulovljene ribe je čvrstost mesa.

Če je riba še v krču, kot je vidno na spodnji sliki, potem je sveža. Kompaktnost preverite tudi s pritiskom prsta na meso, le-to naj se ne bi vdiralo.

fonda-piran 6

Ribo tudi povohajte. Dišati mora po morju.

fonda-piran 7

To in še marsikaj smo slišali med vožnjo z fotovoltaičnim hibridnim plovilom Inti po ribogojnici Fonda. Irena Fonda, po izobrazbi biologinja, sicer pa direktorica družinskega podjetja Fonda.si, je skorajda doma na sredini Piranskega zaliva in to smo občutili v njeni temeljiti predstavitvi praktično vsega v povezavi s podjetjem, Piranskim zalivom, brancini ipd.

fonda-piran 2

Fondovi so dobili koncesijo za gojenje rib leta 2003 . Cilj je bil jasen, vzrediti najboljše gojene ribe.

fonda-piran 1

Ribogojnica leži na najbolj južni točki slovenskega morja, za katerega je značilna “čista globoka voda in močan morski tok, kar posledično pomeni, da je tu prostoživečih rib res v obilju. A ne le ribe, tu so tudi delfini, hobotnice, želve in še kaj,” nam razlaga.

fonda-piran 3

 Gre za edino morsko ribogojnico v Sloveniji. Irena se pošali: “Smo največji kmet v državi, saj imamo največ glav živine.«

Imajo 56 obročev, kjer brancini preživijo približno pet let. Toliko časa traja, da brancin zraste do nekje 20 – 25 cm dolžine, ko je primeren za na krožnik.

fonda-piran 5

Ob ribogojnici so odlične naravne razmere tudi za gojenje školjk.

fonda-piran 8

V slovenskem morju je pet školjkarjev, nasadi pa se nahajajo pri Debelem Rtiču, v Strunjanskem in v Piranskem zalivu. Fonda ima svoja školjčišča v zadnjih dveh.

fonda-piran 9

“Slovensko morje je čisto, nikoli pa ne bo kristalno čisto zaradi mulja, ki prerašča dno. Gre na naravni proces zamuljevanja, ki se pojavlja v plitvejših morjih,” nam razjasnjuje Irena.

Če se vam je ob branju prispevka zahotelo morja, potem veste kam vam je iti.

Vsi tisti, ki se vam je zahotelo sveže ribe, pa naj vas razveselim, da Fonda dostavlja tudi v Ljubljano, 2x tedensko, sicer pa zalagajo tudi Spar in Leclerc. Ne sodelujejo s trgovinami s katerimi so imeli slabe izkušnje. Menda jih iz tega razloga ni tudi na osrednji ljubljanski tržnici.

 

Morsko kosilo 8 junija 2015

Filed under: hrana,Slovenia — tjasulja @ 08:10

Slovenija je destinacija, ki ponuja dobro hrano. Kljub temu, da sem v to prepričana, sem le redko resnično navdušena. Predvsem zaradi dejstva, da skoraj ne jem rdečega mesa, nikakor ne prenašam kislote in, tako pač je, ajda me sili k bruhanju. In še, stročnice mi ne sedejo, sploh.

Če imam možnost izbire še gre, problem pa lahko nastane, ko je hrana določena v naprej.

Lahko si predstavljate, da sem še toliko bolj navdušena, ko dobim kosilo na katerem jem vse. Hvalabogu za morje!

Razvajali so nas med nedavnim obiskom društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija v gostilni Casa Nostromo v Piranu.

piran-casa-nostromo (1)

Začenši z rezinami zelene, cvrtih v drobtinah, prej namočenih v soku rdeče pese. Za barvitost.

piran-casa-nostromo (4)

Sledil je še bolj vizualno spektakularen hod, karpačo brancina na kamnu, okrašen (tudi) z marjetico. Odličen.

piran-casa-nostromo (5)

Topla predjed so bili fuži s klapavicami. S temi, ki so rasle nekaj sto metrov stran, bile majčkene, a noro okusne.

piran-casa-nostromo (6)

File brancina z divjima špargljema in zelenjavo. Tako rahel, da se je v ustih kar stopil.

piran-casa-nostromo (7)

Brancini in klapavice iz ribogojnice Fonda, skrbna priprava pa v rokah šefa kuhinje Gradimirja Dimitrića.

piran-casa-nostromo (2)

Med obedom nismo bili žejni. Predstavil se je Aleksander Klenar iz vinske hiše KlenArt.

piran-casa-nostromo (3)