še en oblak

Stari Farovž @ Bled 30 novembra 2015

Filed under: Slovenija / Slovenia,travel,zanimivost — tjasulja @ 09:21

Na Bledu so junija letos odprli nove turistične sobe, gre za prve namestitve v lasti katoliške cerkve v Sloveniji.

bled (1)

Sprejel nas je energični Janez Ferkolj, tamkajšnji župnik.bled (2)

Stari farovž so uredili lično, sobe pa poimenovali, kakopak, po svojih veljakih.

bled (9)

bled (10)

Najlepša soba nosi ime po Jegliču, tistemu Jegliču, ki je zažgal Cankarjevo Erotiko in se zgražal nad golimi prsmi Prešernove muze.

bled (11)

Mojo pozornost je pritegnil gospod Janez Puhar, po katerem je poimenovana ena od sob. Bil je kaplan tu na Bledu, predvsem pa ga poznamo kot izumitelja ene od metod fotografije na steklo.bled (12)

Advertisements
 

jesenski gozdni utrinki 27 novembra 2015

Filed under: photos,Slovenija / Slovenia,travel,zanimivost — tjasulja @ 08:04

gozd-marela-orjaski-deznik. gozd-mocerad

 

Trgatev 25 novembra 2015

Filed under: photos,Slovenija / Slovenia — tjasulja @ 09:34

Letos sem imela to čast, – ja, za Ljubljančane je to svojevrstna čast – da sem bila povabljena na trgatev v idilično vasico na Dolenjskem.

00

Po dolgi noči in krepkem zajtrku smo se podali na pot, nekateri kar s traktorjem,

01

nato pa prècej začeli z delom.

03. 0406

V deželi cvička je bila večina grozdja namenjena cvičku, a naši gostitelji pridelujejo tudi dve sortni vini: chardonnay in modro frankinjo.

07. 08. 09. 10Prešali smo ročno,
11

na skoraj sto let staro prešo, ozaljšano z inicialkami prvotnega lastnika,

13. 14

za nostalgijo in fotografije pa smo doživeli še tisto starinsko nožno prešanje.

15. 16

 Med tem pa je cviček (žametna črnina, laški rizling, chardonnay, modra frankinja) že ležal v sodih v kleti.

18

 

Koliščarji z Barja 23 novembra 2015

Filed under: Slovenija / Slovenia,travel,zanimivost,zelenko — tjasulja @ 08:09

Menda sedaj že veste, da imamo v Sloveniji tri kraje, ki so pod UNESCO zaščito. Poleg Škocjanskih jam in Idrije v to eminentno družbo spadajo tudi predalpska kolišča v več državah. Sem spadajo tudi naši, barjanski koliščarji, še vedno poimenovani tudi mostiščarji.

koliscarji (1)

Ker UNESCO le ni kar tako, so na Igu spremenili občinski grb. Sedaj v grbu ni več ponirka in močvirskega tulipana, kot ga lahko vidite na zgornji sliki, ampak hiše na kolih.

koliscarji (7)

Ob obletnici Dežmanovih odkrivanj koliščarskih naselbin je javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje organiziral brezplačno vodenje po tem delu Barja. Najprej smo si ogledali stalno razstavo “Koliščarji z Velikega jezera” v Mladinskem domu na Igu in se preizkusili v okraševanju glinenih obeskov z istimi metodami, kot so jih uporabljali koliščarji.

Nato pa smo se podali na pot.

Poleg zgornje table, v živo ni kaj dosti za videti, a so nam za boljšo predstavo, poleg odlične razlage, pomagali s slikami iz izkopavanj.

koliscarji (6)

A če veš kam gledati oz. te nekdo usmeri, potem se lahko zgodi, da ugledaš več tisoč let star kol, ki le majceno kuka iz tal.

koliscarji (5)

Ga vidite na zgornji sliki?

Spodaj izrez.

koliscarji (4)

Poleg spremembe grba so na Igu počastili koliščarje tudi s kar velikim kipom t.i. “Idol z Barja.”

koliscarji (3)

Gre za kopijo sicer 20 cm velike figure iz črnožgane gline, ki so jo izkopali iz mehkih barjanskih tal in jo datirajo v tretje tisočletje pred našim štetjem.

koliscarji (2)

 

Rimski vodovod v dolini Glinščice 18 novembra 2015

Filed under: travel,zelenko — tjasulja @ 08:22

Dolina Glinščice je ujeta med Trst in državno mejo. Glinščica sicer izvira v Sloveniji, po dvanajstih kilometrih pa se pri Trstu izliva v morje.

glinscica-trst (1)

Dolino sem obiskala na oblačen dan, ki se je nato prevesil v deževnega, zato se je pohajkovanje po dolini kaj hitro končalo.glinscica-trst (2)

Kljub deževnemu pregonu pa sem še uspela občudovat rimski vodovod iz okoli 1. stoletja n.š. Dolg je bil približno 15 km, v njem je tekla voda iz reke Glinščice in ostalih okoliških izvirov do Trsta. S povprečno globino 160 cm in širino 55 cm je jamčil dnevi pretok skoraj 6 milijonov litrov vode.

glinscica-trst (5)

glinscica-trst (3). glinscica-trst (4)

 

Rimljani pod Slovensko cesto 16 novembra 2015

Filed under: Slovenija / Slovenia,zanimivost — tjasulja @ 08:41

Ob prenovitvenih delih na Slovenski cesti potekajo tudi arheološka izkopavanja, večkrat tedensko pa skupina Stik organizira brezplačna vodenja. Sledijo fotografije z mojega obiska prejšnji teden, prvi del je z območja izkopavanja, drugi del pa izpred kontejnerja, kjer so nam pokazali nekaj najdb. Če koga zanima stvar podrobneje, priporočam ogled, sicer pa je veliko informacij na njihovi spletni strani.

slovenska-arheloska-izkopavanja (1)

Mi smo videli mnogo odtočnih kanalov iz različnih obdobij
slovenska-arheloska-izkopavanja (2). slovenska-arheloska-izkopavanja (3)

in lepo ohranjen del rimske kloakeslovenska-arheloska-izkopavanja (4). slovenska-arheloska-izkopavanja (5)

Pod nogami naše vodnice so lepo ohranjena tla rimske hiše. Očitno niso bili dovolj premožni za kak mozaik.slovenska-arheloska-izkopavanja (6)

Poleg tal pa je ohranjenega še nekaj centimetrov zida.slovenska-arheloska-izkopavanja (7)

Del steklene posode iz začetka obdobja Emone.slovenska-arheloska-izkopavanja (8)

Dno glinene posodice s pečatom lončarja.slovenska-arheloska-izkopavanja (9)

Vrh oljenke, spodaj pa škatla najdb, ki jih pokažejo obiskovalcem.slovenska-arheloska-izkopavanja (10)

Novec s profilom cesarja.

slovenska-arheloska-izkopavanja (12)

Igralniški žeton iz kosti.

slovenska-arheloska-izkopavanja (11)

 

Kozlov rob 12 novembra 2015

Filed under: Slovenija / Slovenia,travel,zelenko — tjasulja @ 14:17

kozlov-rob-tolmin (1)

Kozlov rob je tisti hrib, ki se strmo dviguje nad Tolminom, na njem pa domuje mogočna utrdba. Na vrh se lahko podate po Grajski poti ali zgodovinsko-naravoslovni učni poti.

kozlov-rob

Obstaja še dodatna možnost rekreacije, saj je ob vznožju okrog hriba speljana trim steza.

kozlov-rob-tolmin (7)

Mene so premamile zanimivosti, zato sva se na vrh podala po učni poti. Pestrost podanih informacij me je kar presenetila. Te so bile od splošnih, a vedno dobrodošlih, smreka vs. jelka, toploljubna drevesa ipd. do bunkerjev, jam in trdnjave na vrhu.

kozlov-rob-tolmin (8)

kozlov-rob-tolmin (9)

Bunker, del avstrijskih položajev na soški fronti.

kozlov-rob-tolmin (10)

Primerjava pogleda na Tolmin danes kozlov-rob-tolmin (13)in v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
kozlov-rob-tolmin (14)

Na poti je tudi oglarska kropa, ki prikazuje oglarjenje, to je pooglevanje lesa ob tlenju ognja ob majhnem in nadzorovanem dotoku zraka.
kozlov-rob-tolmin (16)

Zanimiv je tudi prikaz zgodovine na primeru tristoletnega drevesa. Zelenko stoji v sredini hloda ob tablici, ki nakazuje tolminski punt leta 1713, zadnja tablica pa označuje leto 2004, ki je zaznamovano z vstopom v Evropsko unijo.

kozlov-rob-tolmin (5)

Na vrhu je utrdba s prekrasnim razgledom.

kozlov-rob-tolmin (17).kozlov-rob-tolmin (19). kozlov-rob-tolmin (18)