Pohorje je po svoji geološki zasnovi precej drugačno kot večina slovenskih tal, saj ga sestavljajo predvsem metamorfne in magmatske kamnine.
Na zgornji fotografiji so, v sklopu razlagalne table, predstavljene tri pogoste kamnine, ki sestavljajo Pohorje. Prvi je granodiorit, nekoč napačno imenovan granit, kar pomeni, da so granitne kocke po ljubljanskih ulicah v resnici granodioritne kocke.
V ozadju sta še blestnik in amfibolit.
Slabo vreme je botrovalo podaljšanemu bivanju v Domu na Osankarici,
zato je bilo dovolj časa za Črno jezero in seznanjanje s podrobnostmi zadnje bitke Pohorskega bataljona.
.
.
.
.
Enotedenski pohod iz Maribora do Slovenj Gradca se je na poti spremenil v šestdnevnega, s ciljem v Radljah ob Dravi. No, peš je šlo le do Ribnice na Pohorju, nato na avtoštop v dolino (med šolskimi počitnicami ta ni dostopna z javnim prevoznim sredstvom) in z avtobusom do avta, ki je ostal v Mariboru.
Sonce, dež, vročina čez dan in mraz ponoči, vse to lahko pričakujete v začetku julija na Pohorju. Pa tudi mir, neskončne gozdove, bujno zelenje in kakšnega zanimivega predstavnika živalskega kraljestva, poleg ljudi, seveda.
,
Pot: gornja postaja Pohorske vzpenjače (1044 m) – razgledni stolp na Razgledniku (1147 m) – Ruška koča pri Arehu (1246 m) – slap Veliki Šumik – Črno jezero – Dom na Osankarici (1193 m) – Koča na Pesku (1385 m) – Mašinžaga – Lovrenška jezera (1522 m) – Ribniško jezero – Ribniška koča (1507 m) + Planinska koča na Pesniku (1101 m) – Ribnica na Pohorju (715 m)
.
.
Fotografiranje neke počitniške hiše…
dnevna soba s kaminom
spalnica
otroška soba
Razgled in ograja, ki je hkrati razlagalna tabla gorskih vrhov.
Zima bo huda.
Logarski apnenec v tlaku.
Rdečkast apnenec,
napačno imenovan marmor,
je pogost okrasni element v zgornje savinjskih koncih.
Na že omenjeni Solčavski panoramski cesti smo okušali kar nekaj dobrot, spodaj pa objavljam meni najljubše.
Prvič videna in okušena, naravnost odlična, marmelada iz smrekovih vršičkov.
Najboljši sirovi štruklji, kar sem jih kdaj poskusila.
Kruhki z domačim sirnim namazom, prvič z divjim regratom. kot so ga predstavili nam, sicer pa gre za navadno smrdljivko (Aposeris foetida),
in drugič z blanširano koprivo.
Ime ne laže! Gre za cesto s prekrasnimi razgledi, ki poteka nedaleč od Solčave.
Pot je možna z avtom, s kolesom ali peš. Po cesti vas bo usmerjal zmaj Lintvern,
ob cesti pa vas pričakujejo kmetije, vsaka s svojimi dobrotami.
Mimogrede, na zgornji sliki je vidna tudi Potočka zijalka (v levem delu stene).
Sicer pa se na poti najde tudi kak koturovc.
Borovničevec po slovensko.
.
Nedavni komentarji