V dnevih, ko je marsikdo že bil na plaži, je na plaži ali bo tam v kratkem, še nekaj plažnih utrinkov z Gvadelupa. S tem postom končujem objave iz otoka, dobrih 7000 km stran od Slovenije, nekje v Karibskem morju.
, 
. 
.
. 
.
. 
. 
, 
. 
. 
. 
. 
.
. 
. 
Skoraj ob koncu gvadelupskega potepanja vam predstavljam simpatično muco z enim modrim in enim zelenim očesom.
Tudi gvadelupski ptiči so prišli na vrsto. Spodnji so bili najpogosteje zapaženi.
Skoraj ni bilo zaliva brez mogočnih rjavih pelikanov.
Na trenutke sicer izgledajo kot neokretne race, a opazovalca kmalu prepričajo v svojo agilnost, ko se iz višine spustijo naravnost v morje po svoj plen.
Njihovi pogosti spremljevalci, tudi posnemovalci v sunkovitem spustu v morje, so čigre.
Precej pogumni ptiči, rjavi tresači, Brown Trembler, so spremljevalci pohodnikov po tropskih gozdovih. Nič kaj sramežljivo prosijo za hrano.
. 
Skoraj povsod pa lahko ugledate spodnji par, ki to pravzaprav ni. Črni in rjavi.
.
.
Na bolj suhih delih otoka, čez dan samotarsko ob govedu, zvečer pa družno v krošnji drevesa: čaplje.
. 
. 
pod drevesom 
Za konec pa ptič iz reda golobov, Zenaida Dove.
V Lamentinu in njegovi okolici so v 90tih postavili nekaj podobnega naši Forma Vivi: Karuptures Route, velike skulpture na prostem.
.
. 
. 
Po vzhodnem, bolj suhem delu arhipelaga še vedno stoji kar precej mlinov, ki so jih nekoč uporabljali za stiskanje sladkornega trsa. Ti so bili na samem začetku najprej gnani od volov in nato vetra.
. 
. 
Raznovrstne, dostikrat lesene, hišice vseh barv in velikosti.
.
. 
. 
.
Sledijo še fotografije treh magistratov manjših mestec, ki so ravno tako pisani, a vseeno malček bolj pompozne hiše. Kot se za mestne hiše seveda spodobi.
. 
. 
.
.
. 
. 
. 
.
.
. 
Nedavni komentarji