Največje presenečenje samostanske knjižnice na Prešernovem trgu je unikaten šah, ki ga je oblikoval Jože Plečnik za svoje prijatelje Frančiškane.
Šah, ki je pospravljen v lični škatli, je izdelal mizar Škerlj iz Ljubljane. 
–
–
.
.
Obiskali smo knjižnico, ki se skriva za železnimi vrati v samostanu Frančiškanov na Prešernovem trgu v centru Ljubljane.
Nad vrati piše: Knjižnica je najboljša DELAVNICA celega samostana, v kateri se z dostojnim in koristnim delom preganja BREZDELJE, ki je sovražnik duše. (slika meča) V njej je pripravljeno OROŽJE proti napadom in zasmehu krivovercev ter je obenem SHRAMBA iz katere se morejo črpati koristni nauki za POUČEVANJE LJUDSTVA.
Knjižnice v frančiškanskih samostanih pri nas hranijo mnogo knjižnega bogastva, največja med njimi pa je ta v Ljubljani. Pater nam je pokazal nekaj zanimivosti, npr. zgornji srednjeveški rokopis, spodnji zvitek,
in nekaj rokopisnih knjig.
. 
Najbolj nas je navdušila 500 let stara, spoštovanje vzbujajoča, ogromna knjiga, Graduali imenovana.
V knjižnici, na varnem, je tudi Dalmatinova Biblija s Trubarjevim podpisom, mi pa smo videli kopijo.
.
.
Na polici je tudi Kopernikova zloglasna knjiga o heliocentričnem sistemu. Ne tista iz 16. stoletja, ampak gre za približno 150 let kasnejši ponatis.
Posebna vitrina je namenjena Frideriku Baragi, ki ga nekateri pompozno imenujejo Trubar Očipvejcev, saj je zapisal njihovo slovnico in slovar.
Videli smo še nekaj zemljevidov, spodaj naši kraji,
posvetilo s podpisom Franceta Prešerna
in kot zadnje – ne boste verjeli – Plečnikov šah. Pa o tem več naslednjič.
.
Zima je idealna za pregled muzejskih zbirk, ki so že nekaj časa na to do listi.
V najstarejši še delujoči pivovarni v mestu si lahko v sklopu “Union doživetja” ogledate dobrih 150 let zgodovine pivovarstva v Ljubljani in razvoja znamke Union.
.
. 
.
.
.
.
.
V kletnih prostorih Aninega dvora se nahaja t. i. parkovna zbirka, kjer lahko spoznate avtohtone drevesne vrste iz parkovnih površin Rogaške Slatine. 
.
.
.
.
.
V Anini galeriji, v centru Rogaške Slatine, smo si ogledali retrospektivno razstavo Steklarne Rogaška.
.
.
.
nato pa se v Aninem dvoru podučili glede postopka izdelovanja stekla.
steklarska pipa za nabiranje stekla in pihanje
model za pihanje stekla
izdelava izdelka od prve
do zadnje faze 
Slatina iz Rogaške, naravna mineralna voda Donat Mg je z magnezijem najbogatejša voda na svetu. Mi smo jo pili v ovalni Pivnici mineralnih vod, ki je del Medicinskega centra Rogaška Slatina in se nahaja le nekaj deset metrov od prvega najdenega vrelca.
Center je največja zasebna zdravstvena ustanova v državi, čigar struktura gostov je po besedah direktorja Marka Lenčka sledeča:
40 % jih pride preko ZZZS, ostali so samoplačniki, od katerih je 70 % tujcev. Daleč največ tujcev prihaja iz držav bivše Sovjetske Zveze: Rusije, Ukrajine, Kazahstana, Azerbajdžana, v precej manjšem številu pa jim sledijo Italijani.
Na vhodu Pivnice mineralnih vod je garderoba kozarcev
za pitje Donata Mg.
Strokovna direktorica dr. Anita Kek nas je podučila o primernem uživanju te žlahtne tekočine, 3 krat na dan 20 do 30 minut pred obrokom s počasnimi požirki, ter o znanstveno dokazanih, pozitivnih učinkih Donata Mg pri mnogih boleznih (bolezni žolčnika, trebušne, slinavke, jeter, želodca in dvanajsternika, srca in ožilja, glavobolih, sladkorni bolezni), pri zaprtju, povečani telesni teži…
Na zdravje! 
Tokrat dobesedno.
Rogaško Slatino poznamo predvsem po slatini, mineralni vodi, in kristalu. A preden spregovorim o najbolj znanem, prilagam nekaj utrinkov z glavne, parkovno urejene promenade.
Ta se na eni strani zaključuje z Medicinskim centrom Rogaška, na drugi pa, recimo, začenja z obeliskom, spomenikom padlim v NOB.
Avtor obeliska je Vinko Glanz, taisti Glanz, ki se je podpisal pod načrte zgradbe državnega zbora v Ljubljani, bogato plastiko pa je oblikoval kipar Boris Kalin, morda najbolj znan kot avtor kipa Deček s piščalko.
Kot lahko vidite na spodnji sliki, je v plastiki tudi pihalec stekla.
Morda bi podobno tematiko pričakovali v grbu Rogaške Slatine in imeli bi prav. Ta je rahlo zakrita, saj je v grbu Pegaz, krilati konj, za katerega morate vedeti, da naj bi po legendi s kopitom odprl mineralne vrelce v Rogaški Slatini (in še kje) in tudi odkril alkimistično skrivnost povezovanja ognja in vode, kar pride prav steklarjem. Grb je v uporabi od leta 2002.
Najstarejša stvar v kraju je kip sv. Janeza Nepomuka, ki so ga leta 1732 postavili dunajski lekarnarji v zahvalo, ker so imeli 60 let pravice do koriščenja tukajšnjih vrelcev. A to ni kip na spodnji sliki, saj so original restavrirali in prenesli v muzej Anin dvor, na njegovo mesto pa postavili kopijo.
Najbolj impresivna stavba na promenadi je toplo rumeni t.i. zdraviliški dom, GH Rogaška, ki je bil zgrajen tik pred prvo svetovno vojno. Pred njim lahko vidite tekom zimske polovice leta zaščitene vrtnice.
Pred moderno zgradbo Medicinskega centra se nahaja delo tržaškega arhitekta Nikole Pertscha Paviljon Tempel, klasicistični paviljon, ki stoji nad nekdanjim glavnim vrelcem, poimenovanim Vrelec Tempel ali Glavni vrelec. Znan je bil že leta 1680 in je bil najpomembnejši vrelec 200 let.
Danes v ovalnem Templu med dvanajstimi jonskimi stebri potekajo razne kulturne prireditve.
Nedavni komentarji