V Anini galeriji, v centru Rogaške Slatine, smo si ogledali retrospektivno razstavo Steklarne Rogaška.
.
.
.
nato pa se v Aninem dvoru podučili glede postopka izdelovanja stekla.
steklarska pipa za nabiranje stekla in pihanje
model za pihanje stekla
izdelava izdelka od prve
do zadnje faze 
Slatina iz Rogaške, naravna mineralna voda Donat Mg je z magnezijem najbogatejša voda na svetu. Mi smo jo pili v ovalni Pivnici mineralnih vod, ki je del Medicinskega centra Rogaška Slatina in se nahaja le nekaj deset metrov od prvega najdenega vrelca.
Center je največja zasebna zdravstvena ustanova v državi, čigar struktura gostov je po besedah direktorja Marka Lenčka sledeča:
40 % jih pride preko ZZZS, ostali so samoplačniki, od katerih je 70 % tujcev. Daleč največ tujcev prihaja iz držav bivše Sovjetske Zveze: Rusije, Ukrajine, Kazahstana, Azerbajdžana, v precej manjšem številu pa jim sledijo Italijani.
Na vhodu Pivnice mineralnih vod je garderoba kozarcev
za pitje Donata Mg.
Strokovna direktorica dr. Anita Kek nas je podučila o primernem uživanju te žlahtne tekočine, 3 krat na dan 20 do 30 minut pred obrokom s počasnimi požirki, ter o znanstveno dokazanih, pozitivnih učinkih Donata Mg pri mnogih boleznih (bolezni žolčnika, trebušne, slinavke, jeter, želodca in dvanajsternika, srca in ožilja, glavobolih, sladkorni bolezni), pri zaprtju, povečani telesni teži…
Na zdravje! 
Tokrat dobesedno.
Rogaško Slatino poznamo predvsem po slatini, mineralni vodi, in kristalu. A preden spregovorim o najbolj znanem, prilagam nekaj utrinkov z glavne, parkovno urejene promenade.
Ta se na eni strani zaključuje z Medicinskim centrom Rogaška, na drugi pa, recimo, začenja z obeliskom, spomenikom padlim v NOB.
Avtor obeliska je Vinko Glanz, taisti Glanz, ki se je podpisal pod načrte zgradbe državnega zbora v Ljubljani, bogato plastiko pa je oblikoval kipar Boris Kalin, morda najbolj znan kot avtor kipa Deček s piščalko.
Kot lahko vidite na spodnji sliki, je v plastiki tudi pihalec stekla.
Morda bi podobno tematiko pričakovali v grbu Rogaške Slatine in imeli bi prav. Ta je rahlo zakrita, saj je v grbu Pegaz, krilati konj, za katerega morate vedeti, da naj bi po legendi s kopitom odprl mineralne vrelce v Rogaški Slatini (in še kje) in tudi odkril alkimistično skrivnost povezovanja ognja in vode, kar pride prav steklarjem. Grb je v uporabi od leta 2002.
Najstarejša stvar v kraju je kip sv. Janeza Nepomuka, ki so ga leta 1732 postavili dunajski lekarnarji v zahvalo, ker so imeli 60 let pravice do koriščenja tukajšnjih vrelcev. A to ni kip na spodnji sliki, saj so original restavrirali in prenesli v muzej Anin dvor, na njegovo mesto pa postavili kopijo.
Najbolj impresivna stavba na promenadi je toplo rumeni t.i. zdraviliški dom, GH Rogaška, ki je bil zgrajen tik pred prvo svetovno vojno. Pred njim lahko vidite tekom zimske polovice leta zaščitene vrtnice.
Pred moderno zgradbo Medicinskega centra se nahaja delo tržaškega arhitekta Nikole Pertscha Paviljon Tempel, klasicistični paviljon, ki stoji nad nekdanjim glavnim vrelcem, poimenovanim Vrelec Tempel ali Glavni vrelec. Znan je bil že leta 1680 in je bil najpomembnejši vrelec 200 let.
Danes v ovalnem Templu med dvanajstimi jonskimi stebri potekajo razne kulturne prireditve.
V kotu Križank, na drugi strani cerkvice, kot je glavni vhod na prireditve, se nahaja Malo dvorišče, preko katerega se pride do uradnih prostorov javnega zavoda Festival Ljubljana pa tudi do že omenjenega Peklenskega dvorišča.
.
V njem je Plečnik uredil arheološki park.
.
.
.
Verjetno ni človeka iz Ljubljane, ki ne pozna znamenite rdeče hiše na Miklošičevi ulici v centru mesta. Gre za hišo, ki je delo zakoncev Vurnik, arhitekta Ivana in slikarke ter oblikovalke Helene. Fasada je pobarvana v nacionalnih barvah, barvah slovenske trobojnice, okrasje okoli oken pa naj bi po eni razlagi bili stilizirani nageljni.
Če imate kdaj možnost, le stopite v stavbo in si oglejte še poslovni prostor v pritličju, kjer danes domuje oddelek okrožnega sodišča.
Prostor je popolnoma poslikan in okrašen. Prevladujejo nacionalni simboli, za katere je Helena napravila obsežne študije. Med okrasjem stilizirane vinske trte lahko uzrete ženske v narodni noši.
.
.
. 
. 
.
.
Spodaj še pogled na stopnišče, ki vodi v stanovanjski del zgradbe
in pogled na balkon, kjer so tudi edine poslikave na (načeti) fasadi drugega dela hiše.
Nazadnje sem v trgovini Pivoljub prisostvovala kratki lekciji uporabe različnih kozarcev za pitje različnega piva.
Navodila so vsekakor lahko zakomplicirana, za predstavo prilagam tale link, a nas je v Pivoljubu potolažil, da si je bistveno zapomniti predvsem štiri tipe kozarcev.
1 – vrčki za ležake
2 – vaze za pšenične
3 – na peclju za Belgijce
4 – pinti za ale
Čisto na koncu pa je še dodal, da najpomembnejše pri pitju piva iz kozarca je, da pri tem uživamo!
.
.
.
.
.
.
.
Nedavni komentarji