V Štepanjskem naselju je dobra čevabdžinica, Deset v pol poimenovana. Med čakanjem na “deset v pol” so sončni žarki takole obsvetljevali eno boljših piv z Balkana.
Most @ Solkan 16 januar 2012
Most čez Sočo pri Solkanu je železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu, katerega razpon znaša 85 metrov. To je bil ključni mostni objekt na 2. železniški povezavi med Dunajem in Trstom, ki se je odprla za promet l.1906.
Veliki lok mostu iz nabrežinskega školjčnega apnenca je zgradilo gradbeno podjetje Redlich und Berger iz Dunaja. Vgrajevanje 1960 m3 kamnitih blokov, je trajalo komaj 18 dni! Po odstranitvi lesenega podpornega odra se je kamniti lok pod lastno težo posedel le 6 mm.
Med soško fronto v 1. svetovni vojni je avstrijska vojska med umikom za sabo porušila glavni lok, nato pa so po vojni Italijani obnovili most. Drugo svetovno vojno je kljub več zračnim napadom ostal neporušen, danes pa je zaščiten kot tehnični spomenik.
kostanjeviške domislice 12 januar 2012
Med čakanjem, da se odpre grobnica, so me zabavale različne domislice.
Tole je sodček blagoslovljene vode.
Takole pa zgleda zvonec za vstop v samostan, kjer je grobnica. Zgoraj simpatičen starinski zvonec, spodaj domofon.
Še sedaj se kesam, da sem pozvonila na kripto in ne na mir in dobro…
grobnica francoskega kralja @ Nova Gorica 11 januar 2012
Morbidno gor, morbidno dol, že nekaj časa sem si hotela ogledati grobnico zadnjega francoskega kralja, ki je zaradi spleta dogodkov našel zadnji počitek v Novi Gorici.
Ta se nahaja v frančinškanskem samostanu na griču Kostanjevica nad Novo Gorico.
Burboni so kraljevsko oblast izgubili v julijski revoluciji leta 1830 ter bili izgnani. Karel x. Filip je postal kralj leta 1824, bil je samovoljen vladar, ki s svojim vladanjem v marsičem pospešil revolucijo. Izgnan je taval po Evropi, najprej se je zatekel v Edinburg, nato v Prago od koder je prišel v Gorico, kjer je že po 17 dneh umrl za kolero.
Železniška postaja @ Nova Gorica 9 januar 2012
V Novi Gorici je najstarejša javna stavba dobrih sto let stara, v secesijskem slogu grajena, železniška postaja. Pred njo je trg, kjer se je 2004 odvijal “slovenski berlinski zid“.
Za vse nepoučene o tej zgodbi, je v stavbi urejena spominska soba, kjer vidite mnoge obcestne in mejne table, uniforme, simbole, različne dokumente, denar ipd. kar se je menjalo od leta 1947, ko se je takorekoč čez noč postavila meja. Slikovita in kratka razstava, ki jo priporočam. Vstopnina je 1 €.
po Vipavskem 6 januar 2012
Po sprehodu po prijetno rumeni Vipavi
.
.
smo se sprehodili še med rumenimi vinogradi
.
in ugotovili, da ni vse tako rumeno, kot se zdi.
.
A bolj kot rumeno, sem na tem koncu iskala oranžne kakije, ki ostanejo na drevesu še nekaj časa po tem, ko odpade listje.
.

skoraj rumeni macesni 5 januar 2012
Letos jeseni sem šla kar dvakrat proti Vršiču lovit rumene macesne, a kot da bi bili urni kot gamsi, jih letos nisem uspela ujeti. Enkrat sem bila prezgodnja, drugič pa je bilo par dni skupaj, ko sem bila tam naokoli, slabo in megleno vreme. Nato je že bilo prepozno…
Spodaj so fotke mojega “prezgodnjega” obiska.
Šele čisto pod vrhom je bil sam samcat macesen, ki je imel lepo rumene iglice…
barve jeseni 3 januar 2012
Ja, zunaj je že zima, jaz pa še vedno objavljam fotke iz pisane jeseni. Je že tako, da je bila jesen letos topla in zato klicala po sprehodih v naravi. Tako je manj časa ostalo za posedanje pred računalnikom in urejanjem fotk, za kar pa je sedaj – ob mrazu in megli- idealen čas.






















Recent Comments