Smrek je v našem prostoru preveč. To je dejstvo. To so pa slike.
.
.
Nekateri pravijo, da je tu konec sveta. Jaz verjamem, da je konec sveta v naši omejenosti. 
Je pa lepo tu.
v objemu iglavcev 25 november 2009
3some 18 november 2009
I was in Verona, Italian city that Shakespeare made it famous with tragic romantic story of Romeo and Juliet. Under the famous balcony I caught unfaithful Juliet in threesome with an older couple with a spectator! I wonder what would Romeo say??
Avokado 12 november 2009
Po polletnem stagniranju na pol v zemlji na pol zunaj in v konstantnih bojih s psico, katere hobi je razturavanje cvetličnih lončkov in je med drugim kriva tudi za pogrom bazilike, je pognal avokado!
Hostels in Maribor 10 november 2009
There are not many hostels in Maribor. Actually there are only two left, after Alibi, beautiful Art Nouveau building, was shut down. First one is hostel Uni, right in the center of Maribor. It is not a typical hostel, maybe it looks much more like a hotel, but its location is simply the best. And staff? Very nice, you can arrange many things, they let you sleep longer than their check out time, if you ask them.
The other one is called Lollipop. I can’t really decide, weather is it a girlish name or a porno name, but the fact is, that this is an apartment of an older British lady. She is offering 2 rooms filled with beds, living room and a kitchen. But beware, that is HER kitchen. I realized it is not really healthy staying in the same appartment where you have beds to let. You take things too personal. To make long story short, we had a really bad experience in this hostel, because of a very nervous owner, that you can’t really avoid, if you stay there.
DokMa šestič 9 november 2009
Tudi letos sem nekaj dni v začetku novembra preživela v Mariboru kot prostovoljka na festivalu DokMa, mednarodnemu festivalu dokumentarnega filma. Tokrat nismo bili situirani v prekrasni secesijski hiši, ampak najprej v hostlu Uni, prav v centru mesta in zadnji dve noči v hostlu Lollipop. Prav neverjetno je, kako dva hostla ustvarita tako različen občutek. Pa o tem naslednjič.
DokMa je torej festival, ki še vedno ostaja neprepoznaven na slovenski filmski sceni. En razlog je, da so za to krivi sami dokumntarci. Pač, dokumentarci so naše (neprijetno?) ogledalo in ponavadi nimajo srečnega konca. Drug razlog gre iskati v organizaciji. Če primerjam DokMo z ljutomerskim filmskim festivalom, ki je v štirih letih, od kar obstaja, dosegel neverjetno razsežnost (sodeluje praktično cel Ljutomer, veliko obiskovalcev iz cele Slovenije, znani in manj znani gosti iz tujine, ki se kar vračajo, celo kdaj je treba kakega odslovit, najbolj spektakularna je (verjetno edina) zavrnitev gosta Cuba Gooding Jr.), je marsikaj jasno. Organizatorji se trudijo po svoje, a mnenja o tem, kaj bi se še dalo narediti, so različna. Verjetno manjkajo spremljevalne dejavnosti, premalo je promocije, navsezadnje tudi 3 € ni ravno malo za hladno kino dvorano. Del krivde pa gre nedvomno iskati tudi v samih Mariborčanih, ki se mi vedno znova zazdijo precej bolj apatični in precej manj družbeno aktivni. In, nesporno, še kronično pomanjkanje sredstev…
Kljub vsemu se DokMa bori naprej, njena najmočnejša točka so dobri dokumentarci in obširen pregled slovenske manj znane produkcije. Filmčki, ki jih ne najdete na netu in jih je pravzaprav zelo težko kjerkoli videti. Program, ki ste ga zamudili, si lahko pogledate na njihovi spletni strani, izpostavljam pa 2 mednarodna dokumentarca, enega sem si uspela ogledat, drugega žal ne.
Prvi fenomenalno prikaže rasizem, ki se pojavlja v mestecu Barking. A mesto samo po sebi je seveda nepomembno. To se dogaja po celi Evropi. Slovenija? Ah, da, seveda. Film bi moral biti obvezen v osnovni šoli! Trailer in info si poglejte na tejle spletni strani.
Drugi pa je posvečen tiraniji, ki se dogaja v Turkmenistanu, in absurdnosti knjige Ruhnama. Več informacij in trailer na tejle spletni strani.
Halo zelenjava! 4 november 2009
Novi trendi, večja osveščenost, okusnost in verjetno še kaj botrujejo vedno večji bolj premišljeni izbiri zelenjave. Jaz na primer padam na okus, o podobnem sem že pisala na primeru paradižnika!
Sedaj pa sta se skoraj istočasno pojavila kar 2 ‘halo zelenjavarja‘. Prvi se imenuje Zeleni zabojček, tega sem poskusila tudi sama, drugi pa je, oblikovno precej bolj privlačna stran, Moja tržnica.Vtis ZZ je srednje zadovoljiv; kvaliteta zelenjave je ok, količina pa malo manj.
V zabojčku je bilo: 6 jabolk, majhno rdeče zelje, srednje belo zelje, hokaido buča, pribl. 6 korenčkov, 2 papriki, pribl. 10 češnjevih paradižnikov, 1 por, četrt (morda tretjina?) zelene, ene pol kg krompirja. Cena: 10€.
