DokMa šestič

Tudi letos sem nekaj dni v začetku novembra preživela v Mariboru kot prostovoljka na festivalu DokMa, mednarodnemu festivalu dokumentarnega filma. Tokrat nismo bili situirani v prekrasni secesijski hiši, ampak najprej v hostlu Uni, prav v centru mesta in zadnji dve noči v hostlu Lollipop. Prav neverjetno je, kako dva hostla ustvarita tako različen občutek. Pa o tem naslednjič.

DokMa je torej festival, ki še vedno ostaja neprepoznaven na slovenski filmski sceni. En razlog je, da so za to krivi sami dokumntarci. Pač, dokumentarci so naše (neprijetno?) ogledalo in ponavadi nimajo srečnega konca. Drug razlog gre iskati v organizaciji. Če primerjam DokMo z ljutomerskim filmskim festivalom, ki je v štirih letih, od kar obstaja, dosegel neverjetno razsežnost (sodeluje praktično cel Ljutomer, veliko obiskovalcev iz cele Slovenije, znani in manj znani gosti iz tujine, ki se kar vračajo, celo kdaj je treba kakega odslovit, najbolj spektakularna je (verjetno edina) zavrnitev gosta Cuba Gooding Jr.), je marsikaj jasno. Organizatorji se trudijo po svoje, a mnenja o tem, kaj bi se še dalo narediti, so različna. Verjetno manjkajo spremljevalne dejavnosti, premalo je promocije, navsezadnje tudi 3 € ni ravno malo za hladno kino dvorano. Del krivde pa gre nedvomno iskati tudi v samih Mariborčanih, ki se mi vedno znova zazdijo precej bolj apatični in precej manj družbeno aktivni. In, nesporno, še kronično pomanjkanje sredstev…

Kljub vsemu se DokMa bori naprej, njena najmočnejša točka so dobri dokumentarci in obširen pregled slovenske manj znane produkcije. Filmčki, ki jih ne najdete na netu in jih je pravzaprav zelo težko kjerkoli videti. Program, ki ste ga zamudili, si lahko pogledate na njihovi spletni strani, izpostavljam pa 2 mednarodna dokumentarca, enega sem si uspela ogledat, drugega žal ne.

Prvi fenomenalno prikaže rasizem, ki se pojavlja v mestecu Barking. A mesto samo po sebi je seveda nepomembno. To se dogaja po celi Evropi. Slovenija? Ah, da, seveda. Film bi moral biti obvezen v osnovni šoli! Trailer in info si poglejte na tejle spletni strani.

Drugi pa je posvečen tiraniji, ki se dogaja v Turkmenistanu, in absurdnosti knjige Ruhnama. Več informacij in trailer na tejle spletni strani.