Grad Slovenska Bistrica

Osrednja mestna zgradba, v rumeno barvo odeti Grad Slovenska Bistrica, je primer nižinskega gradu. Iz nekdanje srednjeveške grajske utrdbe je po mnogih prezidavah prerasel v baročni dvorec.

Obdan je z izsušenim vodnim jarkom, grad pa ima rahlo trapezasto zasnovo z notranjim dvoriščem in s štirimi vogalnimi stolpi, od tega s tremi oglatimi in enim okroglim.

Največje bogastvo pa se skriva v notranjščini. Zadnji in najpomembnejši lastniki gradu so bili namreč grofje Attems. Ignac Marija Attems je leta 1717 kupil grad in ga v naslednjih letih preuredil. Med drugim je dal zgraditi trikotni urni čeli, preuredil je portala, zamenjal dvižni most s trdnim zidanim ter dal urediti slavnostno viteško dvorano. Leta 1721 so bila dela sklenjena z izvrstno poslikavo mladega slikarja Franza Ignaza Flurerla, ki je poslikal kapelo,

stopnišče

in viteško dvorano.

Na osrednji stropni freski je upodobljen Herkulov sprejem med olimpijske bogove, ki hkrati predstavlja tudi apoteozo naročnika poslikave Ignaca Marije grofa Attemsa.

Herkula, prepoznate ga po gorjači in levji koži, na Olimpu pričakujejo Vulkan s kladivom v roki in njegova žena Venera z malim Amorjem ter Kronos s koso. Poleg je še Zavist s kačama okoli roke in ob glavi, ki se poraženo obrača stran.

Nasproti so Cerera z rogom izobilja in vencem iz žita, večna Herkulova zaščitnica Minerva v bojni opremi, z lovorjevim vencem okronan bog Apolon, ki igra na liro, Nepturn, tokrat s štirizobom ter bog podzemlja Pluton, ki nam kaže hrbet in na verigi drži psa Kerberja.

V sredini verjetno prepoznate Merkurja, ki kot božji glasnik z glasniško palico ter s krilci na čeladi in sandalih z igranjem na trobento oznanja Herkulov prihod. Poleg omenjenih sta na vrhu, sedeča na oblakih, naslikana vrhovna bogova Jupiter z žezlom in Junona s pavom. Levo od njiju je Hebe, tudi Juventas oz. Mladost, ki jo je njena mati Juno dala v znak sprave ob prihodu na Olimp Herkulu za ženo. Desno od vladarskega para sta še Diana s polmesecem na glavi in lokom v naročju, za njo pa večno mladi Endimion s pastirsko palico.

Poleg impresivne stropne freske so bogato okrašene tudi stene. V ovalih so vsa Herkulova dela, pa letni časi, tudi družinska grba obeh zakoncev ipd.

Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, grajska oprema pa odtujena. Prostore je najprej uporabljala vojska, nato pa je grad postal stanovanjski objekt. Leta 1985 so začeli z obnovo in celostno revitalizacijo. Grad si je danes možno ogledati, v njem je nekaj stalnih razstav in spominskih sob, služi pa tudi kot prizorišče za razne dogodke in poroke.